Živiva na Goričkem, delava na kmetiji in vodiva socialno podjetje Makrobios Panonija. Življenje in delo na podeželju zato poznava iz prve roke. Veva, koliko različnih nalog se vsak dan prepleta na kmetiji in kako hitro lahko pri tem pozabimo nase – na svoj status, socialno varnost in pravice, ki nam pripadajo.
Prav iz te izkušnje je nastala tudi pobuda, da se o pravicah kmetic govori bolj jasno in razumljivo. Pomembno se nama zdi, da ženske na podeželju, med katere sodimo tudi kmetice, svoje pravice poznamo. Ne šele takrat, ko jih potrebujemo, ampak prej.
Socialna varnost kmetic
Položaj ženske, ki dela na družinski kmetiji, je lahko zelo različen. Za njeno socialno varnost je zato ključno, na kateri podlagi je vključena v obvezna socialna zavarovanja.
Kmečko zavarovana oseba je vključena v:
- pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- zdravstveno zavarovanje,
- zavarovanje za starševsko varstvo,
- zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Kmečko zavarovanje praviloma ne vključuje zavarovanja za primer brezposelnosti.
Delo na kmetiji samo po sebi še ne pomeni, da je posameznica tudi socialno zavarovana kot kmetica. Status je odvisen od izpolnjevanja zakonskih pogojev in načina vključitve v zavarovanje.
Kaj to pomeni v praksi?
- Pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni pomembno samo zaradi prihodnje pokojnine. Iz njega izhajajo tudi pravice v primeru invalidnosti, med drugim pravica do poklicne rehabilitacije, premestitve, dela s krajšim delovnim časom in nekaterih nadomestil.
- Zdravstveno zavarovanje zagotavlja pravice v primeru bolezni in poškodb, vključno s poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi, ter pravico do zdravstvenih storitev in nadomestil v primeru začasne nezmožnosti za delo.
- Pri starševskem varstvu so med drugim pomembne pravice do materinskega, očetovskega in starševskega dopusta ter do pripadajočih nadomestil. Za posameznico, ki je kmečko zavarovana, pa je lahko odsotnost z dela precej drugačna kot pri zaposlenih. Na kmetiji je veliko dela, ki ga težko v celoti prevzame kdo drug, zato je lahko uveljavljanje pravice v praksi zahtevnejše.
- Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo pa je povezano s pravicami in storitvami, ki jih posameznik lahko potrebuje, če zaradi starosti, bolezni, poškodbe ali invalidnosti dlje časa ne zmore samostojno opravljati osnovnih življenjskih aktivnosti.
Pri socialnem zavarovanju ni pomembno samo, ali smo zavarovani, ampak tudi na kateri podlagi smo zavarovani in katere prispevke plačujemo.
Pravica na papirju in možnost, da jo uveljavimo
Kmečke zavarovanke in zavarovanci imajo praviloma enake pravice iz socialnih zavarovanj. To pa še ne pomeni, da je položaj žensk in moških na kmetijah v vsakdanjem življenju enak.
Pomemben je že sam dostop do socialnega zavarovanja.
Podatek, ki ga navaja literatura o socialni varnosti na kmetijah, kaže, da je bilo leta 2019 med obvezno in prostovoljno zavarovanimi osebami, ki so delale na kmetijah, le 27 % žensk.
Na položaj posameznice vplivajo tudi druge okoliščine – na primer kdo je lastnik in kdo član kmetije, kdo sprejema odločitve in kako je delo na kmetiji razdeljeno.
Delo na kmetiji ni samo delo v hlevu ali na njivi
Delo na družinski kmetiji je lahko zelo raznoliko. Poleg pridelave in reje vključuje predelavo, prodajo, administracijo, vodenje poslovanja in številne druge naloge.
Prav tako je pogosto težko ločiti med delom, ki je formalno priznano in plačano, ter delom, ki se opravlja kot del družinskega življenja, na primer gospodinjsko delo, vzgoja otrok, skrb za ostarele. Če takšno delo ostane nevidno, lahko to dolgoročno vpliva tudi na ekonomsko samostojnost in socialno varnost posameznice.
Pomembno vprašanje je tudi nasledstvo.
Po podatkih Statističnega urada RS so leta 2020 ženske predstavljale 23 % gospodarjev-upravljavcev družinskih kmetij. To kaže, da so pri lastništvu in upravljanju kmetij še vedno prisotne razlike.
Socialna varnost zato ni samo vprašanje prispevkov in zavarovalne dobe. Povezana je tudi s tem, kako je delo prepoznano in kakšen položaj ima posameznica na kmetiji.
Kaj lahko preverimo?
Če delamo na družinski kmetiji in nismo zaposleni izven kmetije, je smiselno preveriti predvsem:
- ali smo vključeni v socialna zavarovanja,
- na kateri podlagi smo vključeni v socialna zavarovanja,
- katera socialna zavarovanja imamo urejena,
- ali so prispevki plačani,
- katere pravice imamo v primeru bolezni, poškodbe ali invalidnosti,
- kako je urejen naš položaj v zvezi s starševskim varstvom,
- kako je urejen naš položaj glede lastništva in nasledstva kmetije.
Pri konkretnih vprašanjih je vedno smiselno preveriti aktualne pogoje pri pristojnih institucijah, saj se zakonodaja in postopki lahko spreminjajo.
Kmetice se lahko z vprašanji s področja socialnega varstva obrnejo na svoje lokalne izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenija, kjer jim pomagajo z osnovnimi informacijami in jih po potrebi usmerijo na pristojne institucije.
Pravice za kmetice
Ko sva se lotili te teme, sva ugotovili, da je informacij veliko, vendar niso vedno predstavljene na način, ki bi bil za posameznico, ki dela na kmetiji, dostopen in razumljiv.
Zato se nama zdi pomembno, da o teh vprašanjih govorimo. Da znamo preveriti svoj status, postaviti vprašanje in poiskati pomoč, ko jo potrebujemo.
Živiva in delava na kmetiji in sva tudi sami del podeželskega okolja. Zato si želiva predvsem, da bi več kmečkih in podeželskih žensk poznalo svoje pravice in jih znalo uveljaviti.
15. oktober, Svetovni dan kmetic, je dobra priložnost, da pogledamo, katere pravice pripadajo kmeticam, ki na družinskih kmetijah delajo, prispevajo k njihovemu razvoju in soustvarjajo prihodnost podeželja.
Program: Partnerstvo za globalne cilje
Članek je nastal v okviru projekta Partnerstvo za globalne cilje.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Več o projektu.
Vsebina članka izraža mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča MNZJU.
