Alergijske bolezni sodijo med najpogostejše kronične zdravstvene izzive sodobnega časa in pomembno vplivajo na kakovost življenja otrok in odraslih. V določenih primerih lahko alergijska reakcija preraste tudi v življenjsko ogrožajoče stanje – anafilaksijo. Anafilaksija je urgentno stanje, pri katerem lahko o izidu odločajo minute. Zato je ključno, da znanje ni omejeno le na zdravstvene delavce, temveč ga imajo tudi ljudje, ki so pogosto prvi ob bolniku – starši, učitelji, vzgojitelji, sodelavci in drugi v bolnikovem okolju.
“Ne drži, da se alergije razvijejo samo v otroštvu. Alergija se lahko pojavi kadarkoli v življenju. To velja tudi za težje alergijske reakcije, kot je anafilaksija,” je na novinarski konferenci Alergije in anafilaksija: ko lahko o izidu odločajo minute opozorila izr. prof. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., specialistka interne medicine, pnevmologije in alergologije z Univerzitetne klinike Golnik.
Alergijske bolezni so v porastu
“V zadnjih desetletjih opažamo porast alergijskih bolezni, kot so atopijski dermatitis, alergijski rinitis, astma in druge oblike alergij. Vzroki so različni, imajo pa nekaj skupnih imenovalcev in deloma odražajo tudi spremembe sodobnega načina življenja,” je povedala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., specialistka pediatrije iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter predsednica Sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo.
Med pogoste sprožilce alergijskih reakcij sodijo hrana, inhalacijski alergeni, piki žuželk in zdravila.
“Pri prehranskih alergijah so pri otrocih med pogostejšimi sprožilci mleko in jajca, alergija na arašide se lahko pojavlja v vseh starostnih skupinah. Pogosti sprožilci so tudi lešniki, indijski oreščki in druge stročnice. Poznamo tudi inhalacijske alergije, pri katerih težave sprožijo alergeni, ki jih vdihavamo, na primer pelodi, pršice, plesni ali živalska dlaka. Pomemben sprožilec sistemskih alergijskih reakcij so tudi piki kožekrilcev, predvsem os, čebel in sršenov. Med zdravili so pogosti sprožilci betalaktamski antibiotiki in nesteroidni antirevmatiki,” je pojasnila asist. Tina Vesel Tajnšek.
Huda alergija obrne na glavo življenje celotne družine
“Ob diagnozi alergije se življenje družine pogosto obrne na glavo. Ne gre le za prilagoditev kuhanja in obrokov, ampak tudi za vsakdan – nakupe, izlete, praznovanja, obiske, šolo, restavracije in vse situacije, kjer je v igri hrana,” pojasnjuje Sonja Štramec – Nemec, članica društva Imuno – društvo za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi in soustanoviteljica Civilne iniciative za enakopravno prehrano otrok z medicinsko predpisanimi dietami ter mama sina z močno alergijo na arašide.
“V družini smo vzpostavili zelo jasen protokol. Deklaracijo živil za vsebnost arašidov (tudi v sledovih) najprej preverimo v trgovini, nato še doma, preden živilo pospravimo na svoje mesto, pa še pred odprtjem izdelka. Odločili smo se, da je “na dieti brez arašidov” celotna družina, saj je tako najbolj praktično in varno,” je opisala. Največje izzive opaža predvsem pri izletih, ko morajo vnaprej skrbno načrtovati prehrano, in obiskih restavracij.
Prehranske alergije so velik izziv za vrtce in šole
Ob diagnozi so zaznavali tudi pomanjkanje dostopa do varne prehrane v vrtcih in šolah. “Na težave smo začeli opozarjati pred skoraj desetimi leti, saj številni vrtci in šole dietne prehrane niso zagotavljali ali pa za to niso imeli dovolj znanja, kadra in podpore. Pomemben korak je bila vključitev delovnega mesta dietnega kuharja v sistematizacijo delovnih mest. To potrjuje, da dietna prehrana ni nekaj obrobnega, ampak zahteva posebno znanje, odgovornost in ustrezno organizacijo dela,” je poudarila Sonja Štramec – Nemec.
Da je varna prehrana za otroke s prehranskimi alergijami v vrtcih in šolah zahtevna in odgovorna naloga, opozarja tudi dr. Tomaž Poredoš, univ. dipl. inž. živ. teh. in klinični dietetik z UKC Ljubljana. “Prehranske alergije so velik izziv za vrtce in šole. Otroci tam preživijo velik del dneva, zato jim morajo institucije zagotoviti varno in ustrezno prehrano. Varna prehrana ne pomeni le pravilne izbire živil, ampak tudi ustrezno pripravo, označevanje, postrežbo in preprečevanje nenamernega stika z alergenom,” je razložil dr. Poredoš.
Dodal je, da se je tveganju težko popolnoma izogniti. “Tudi ob dobri organizaciji lahko pride do naključnega stika z alergenom, na primer zaradi sledov ali naključnih kontaminacij. Pri zelo občutljivem otroku lahko že majhna količina alergena sproži resno reakcijo.“
Preventivno izločanje živil pri dojenčkih ni priporočljivo
Težava je, če starši že pri uvajanju hrane dojenčku izločijo preveč živil. S tem lahko nehote povečajo možnost za poznejši razvoj alergije. “Cilj ni, da z uvajanjem potencialno alergenih živil čim dlje odlašamo, ampak da jih ob pravem času in na varen način vključimo v prehrano,” je poudaril dr. Poredoš. “Iz prehrane izločamo samo tista živila, za katera je dokazano, da je otrok nanje alergičen. Vsa ostala naj ostanejo v prehrani, saj pretirano izločanje hrane brez jasnega razloga ni koristno.”
Alergijo lahko razvijemo tudi v odrasli dobi
Pri odraslih se na novo najpogosteje pojavijo alergije na pike žuželk ali zdravila. Po besedah dr. Zidarnove so bolj izpostavljeni ljudje, ki veliko delajo na prostem ali v neposrednem stiku z naravo, na primer čebelarji, gozdarji, vrtnarji, delavci v rastlinjakih, krovci, gasilci, prodajalci sadja in zelenjave ter drugi, pri katerih je možnost stika z žuželkami večja.
Tega se zaveda tudi Kristijan Rešetič, čebelar, tajnik Čebelarskega društva Krka Zagradec in mentor čebelarskega krožka OŠ Stična. “Pri čebelarjih je tveganje še večje, ker so čebelnjaki pogosto v naravi, daleč od naselij in zdravstvene pomoči. Dostop do njih ni vedno preprost, zato reševalci do tja ne morejo priti tako hitro kot v mesto ali večje naselje. Kar je še posebej tvegano pri anafilaksiji,” je opozoril.
Kaj sploh je anafilaksija?
Anafilaksija je hitra, življenjsko ogrožajoča alergijska reakcija, ki prizadene več organskih sistemov in zahteva takojšnje ukrepanje.
“Pojavi se lahko pri vseh posameznikih in v vseh starostnih obdobjih, tudi če prej na določen alergen nismo bili alergični,” je poudarila izr. prof. dr. Mihaela Zidarn. Simptomi se najpogosteje razvijejo v nekaj minutah po izpostavitvi alergenu, običajno pa najpozneje v eni uri.
Znaki anafilaksije so lahko zelo raznoliki, zato jih včasih težje prepoznajo tudi ljudje, ki imajo sicer izkušnje z alergijskimi reakcijami. Po besedah dr. Mihaele Zidarn se lahko pojavijo:
- zamašen nos, podobno kot pri senenem nahodu,
- občutek stiskanja v vratu,
- sprememba glasu ali hripavost,
- oteženo požiranje sline,
- oteženo dihanje,
- piskanje v prsih ali
- občutek, kot da se je nekaj usedlo na prsni koš.
- Nekateri opisujejo tudi občutek, da jim zmanjka sape, podobno kot pri naporu ali hoji v hrib.
Anafilaksija lahko prizadene tudi prebavila, zato se lahko pojavijo slabost, bruhanje ali driska. Eden najnevarnejših zapletov je padec krvnega tlaka, ki ga lahko spremljajo izrazita slabost, hladen pot, občutek, da človek ne more več stati, motnje vida, ob močnem padcu tlaka tudi izguba zavesti.
Ukrepanje ob anafilaksiji
Najpomembnejša sta pravočasno prepoznavanje anafilaksije in pravilna uporaba adrenalina. “Če ga nimamo, takoj pokličemo 112. Če smo sami, nikakor ne sedemo za volan in se ne odpeljemo po pomoč. Če se nam med vožnjo stanje poslabša, lahko izgubimo zavest, kar je nevarno za nas in za druge v prometu,” je svetovala dr. Zidarnova.
Če je mogoče, pokličemo tudi koga v bližini, da ostane z nami do prihoda pomoči. Antihistaminik lahko vzamemo, če ga imamo pri sebi, vendar pomaga predvsem pri blažjih alergijskih reakcijah.
“Pomembno je tudi, da se uležemo. Če je kdo ob nas, lahko ležimo na hrbtu z nekoliko dvignjenimi nogami. Če smo sami, je varneje, da se uležemo na bok, saj ob morebitni izgubi zavesti tako zmanjšamo nevarnost zadušitve,” je še poudarila dr. Zidarnova.
Ni dovolj, da je adrenalin na voljo, znake je treba prepoznati in pravilno ukrepati
Samoaplikatorji adrenalina so kot zdravilo na recept na voljo posameznikom, pri katerih je bila že prepoznana alergijska reakcija in tveganje za anafilaksijo. Ob tem ostaja več izzivov: anafilaksija se lahko pojavi nenadoma, tudi pri ljudeh brez znane alergije, pomemben izziv je tudi sama aplikacija adrenalina.
“Starši znake pogosto znajo prepoznati, večji zadržek imajo pri aplikaciji adrenalina. Skrbi jih, da bi otroka poškodovali, samoaplikator uporabili napačno ali da bi imel adrenalin neželene učinke. Ti se sicer lahko pojavijo, navadno v obliki hitrejšega bitja srca, zvišanega krvnega tlaka ali tresenja, vendar so praviloma kratkotrajni in minejo,” je razložila asist. Tina Vesel Tajnšek.
Dodala je, da se približno 10 odstotkov anafilaksij pri otrocih zgodi v vrtcu ali šoli. “Zato je pomembno, da so tudi zaposleni v teh ustanovah ustrezno pripravljeni in izobraženi. Pri anafilaksiji ni dovolj, da je adrenalin zgolj na voljo. Ljudje morajo znati prepoznati znake, pravočasno ukrepati in pravilno uporabiti samoaplikator,” je še poudarila.
Številni bolniki aplikatorja ne nosijo s seboj ali ga ne upajo uporabiti
Tudi pri odraslih pacientih, ki imajo predpisan samoaplikator in ga nosijo s seboj, dr. Zidarnova v klinični praksi opaža, da si adrenalin aplicirajo prepozno ali sploh ne; ali pa, namesto, da imajo samoaplikator ves čas s seboj, ga imajo nekje v bližini, kar pa je v primeru anafilaksije mnogokrat predaleč.
To je izkusil tudi čebelar Kristijan Rešetič. “V vsaki sezoni doživim nekaj pikov čebel, vendar so bile reakcije do lani vedno v mejah normalnega,” je povedal. Lani je anafilaksijo doživel dvakrat: prvič samoaplikatorja še ni imel pri sebi, drugič pa ga ni uporabil.
“Takrat sem imel adrenalin že pri sebi, vendar si ga, po moško, nisem apliciral. Rekel sem si, da bom že zdržal. Danes vem, da to ni bila dobra odločitev. Sicer nimam težav z iglami, vendar uporaba samoaplikatorja za marsikoga, tudi zame, predstavlja zadržek,” je opisal Kristijan Rešetič. Priznal je, da bi bila bolj preprosta rešitev, če adrenalina ne bi bilo treba aplicirati z iglo.
Nazalni adrenalin bi lahko olajšal uporabo
Nazalni adrenalin v obliki pršila, ki se ob anafilaksiji aplicira v nos, bi lahko olajšal uporabo adrenalina v kritičnih situacijah so pritrdili tudi strokovnjaki. “EMA je že odobrila pršilo za nos z adrenalinom, zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnje na voljo tudi pri nas. Njegova glavna prednost je, da se pri uporabi ni treba zbosti z iglo, zato bo za veliko ljudi verjetno manj zastrašujoč in lažji za uporabo. Pomembna je tudi praktičnost, saj je pri anafilaksiji ključno, da imamo adrenalin ves čas pri sebi,” je dejala dr. Mihaela Zidarn.
Dosedanje študije kažejo, da je nazalni adrenalin primerljivo učinkovit, v raziskave pa so bili vključeni tudi otroci, je dodala asist. Tina Vesel Tajnšek.
Izobraževanje je nujno na vseh ravneh
“Iz tujine poročajo tudi o smrtnih primerih anafilaksije v vrtcih in šolah. Pogosto se šele po takšnih dogodkih pokaže, kako pomembni so jasni protokoli ukrepanja, dostopnost adrenalinskih injektorjev in redno izobraževanje zaposlenih,” je še povedala asist. Tina Vesel Tajnšek.
Na potrebo po boljši ureditvi področja je opozorila tudi Sonja Štramec Nemec: “V imenu bolnikov in njihovih družin si želimo bolj sistemske ureditve tega področja ter odprave diskriminacije, s katero se otroci z alergijami in drugimi prehranskimi omejitvami še vedno srečujejo.“
| Več strokovnih informacij o anafilaksiji Imuno – društvo za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi Nacionalni inštitut za javno zdravje Društvo pljučnih in alergijski bolnikov Slovenije |
