Te odločitve lahko pomenijo življenje z rakom ali brez njega

V Sloveniji od 2. do 8. marca poteka 43. tradicionalni slovenski teden boja proti raku, letos pod geslom 14 pogumnih korakov za življenje brez rakov.

Preverite 14 strokovno preverjenih priporočil proti raku.

Aktivnosti tedna tradicionalno organizira Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana (OI Ljubljana), Ministrstvom za zdravje (MZ) in Državnim programom za obvladovanje raka (DPOR).

Osrednja tema letošnjega slovenskega tedna boja proti raku je posodobljeni Evropski kodeks proti raku. Tokratna, že peta, izdaja kodeksa vsebuje 14 jasnih, razumljivih in v praksi izvedljivih priporočil, namenjenih tako posameznikom kot tudi oblikovalcem politik in odločevalcem, z namenom pomagati ljudem pri sprejemanju informiranih odločitev za zmanjšanje tveganja za raka.

Oglejte si program Program 43. slovenskega tedna boja proti raku

Majhni koraki, ki dolgoročno pomenijo življenje z rakom ali brez njega

Prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., strokovna direktorica OI Ljubljana je na novinarski konferenci, ki že tradicionalno predstavlja uvod v slovenski teden boja proti raku, povedala: “Približno 40 odstotkov rakov bi lahko preprečili z zdravimi odločitvami – s tem, ali kadimo, koliko se gibamo, kaj jemo in koliko alkohola popijemo. Gre za majhne korake, ki pa dolgoročno pomenijo življenje z rakom ali brez njega. Tako je odločitev na nas samih, mi sami imamo moč. Prenovljeni Evropski kodeks proti raku ponuja znanje, usmeritve, kaj lahko vsak od nas naredi, da pomaga preprečiti raka. Kot onkologinja si želim, da bi ta priporočila postala del vsakdanjih pogovorov, tako v šolah, družinskem okolju, širši civilni družbi in ne bi ostajala v krogu strokovnih razprav.“

V Sloveniji je bilo leta 2022 na novo diagnosticiranih več kot 19.000 primerov raka, več kot 6.000 ljudi je umrlo, število novih primerov pa se letno povečuje za približno 2 odstotka.

Širitev obstoječih in uvajanje novih presejalnih programov

Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje je na tiskovni konferenci poudarila: “Število novo odkritih rakov v Sloveniji bi se lahko skoraj prepolovilo, če bi maksimalno zmanjšali dejavnike tveganja v populaciji. Ministrstvo za zdravje bo še naprej podpiralo in izvajalo ukrepe, ki omogočajo prebivalcem lažje izbire. Posebno pozornost bomo namenjali širitvam sedanjih in uvajanju novih presejalnih programov, ki pomembno prispevajo k zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka ter k boljšim izidom zdravljenja. Posebna skrb bo namenjena ranljivim skupinam in dostopu do preventivnih storitev v vseh regijah.“

Na naše zdravje vplivajo odločitve v vsakdanjem življenju

“Visok delež raka že znamo in zmoremo preprečiti ali ga odkriti dovolj zgodaj. S staranjem prebivalstva se povečuje ogroženost z rakom, kar podpira potrebo po odločni preventivi, saj želimo ljudem pomagati pri tem, da ne bi zboleli za tistimi vrstami raka, ki jih je že možno preprečiti. Ljudje morajo vedeti, kako lahko sami zmanjšajo ogroženost z rakom, politični odločevalci pa morajo poznati ukrepe za zmanjšanje bremena raka v populaciji. Ni zagotovila, da bomo živeli brez raka, vendar lahko majhne stvari, ki jih počnemo v vsakdanjem življenju, močno vplivajo na naše zdravje in tveganje za nastanek raka,” pa je povedala dr. Katja Jarm, dr. med., specialistka javnega zdravja.

Odločevalci morajo zagotoviti okolje, v katerem je zdrava izbira najlažja izbira

“Rak je eden najpomembnejših zdravstvenih izzivov sodobnega časa, zaradi staranja prebivalstva in naraščanja stroškov zdravljenja bo v prihodnje še večje breme. Odločevalci imajo odgovornost in nalogo, da zagotovijo okolje, v katerem je zdrava izbira najlažja izbira,” pa je dejala dr. Sonja Tomšič, dr. med., specialistka javnega zdravja in nacionalna koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka (DPOR).

Konkretno orodje, ki lahko ljudem pomaga živeti bolj zdravo in kakovostno

Vodja Državnega programa za presejanje materničnega vratu in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki je kot ena izmed strokovnjakov sodelovala pri prenovi Evropskega kodeksa proti raku, pa je poudarila pomen sodelovanja civilne družbe pri krepitvi osveščanja in podpori posameznikom pri spremembah življenjskega sloga. “Evropski kodeks proti raku ni le dokument, temveč konkretno orodje, ki lahko ljudem pomaga živeti bolj zdravo in kakovostno.“

Bremena raka zgolj z zdravljenjem ne moremo premagati

DirektoricaOI Ljubljana Zlata Štiblar Kisić pa je na tiskovni konferenci opozorila: “Obravnava in zdravljenje, ki ga nudimo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je vrhunska. A zavedamo se, da bremena raka zgolj z zdravljenjem ne moremo premagati. Potrebujemo korak pred tem – preventivo. Vendar to ni projekt enega tedna, to je dolgoročna odgovornost vseh nas. Posodobljeni Evropski kodeks proti raku ni le seznam priporočil. Je vodilo k temu, da je zdrava izbira najboljša izbira. Na nas pa je, da temu sledimo. Vsak dan. Dosledno in odgovorno. Zato na tem mestu pozivam vsakega posameznika, da se zdrava izbira začne danes. Če lahko z majhnimi koraki preprečimo veliko trpljenja, potem nimamo izgovora, da jih ne naredimo.“

V Evropi vsake 4 minute nekdo zboli za rakom

Strokovnjaki poudarjajo, da je preventiva najuspešnejši pristop k obvladovanju bremena raka. Če bi vse evropske države dosegle najboljše ravni razširjenosti dejavnikov tveganja, bi to letno pomenilo 300.000 manj novih primerov raka, 300.000 preprečenih prezgodnjih smrti, nižje stroške zdravljenja in pomembne koristi za gospodarstvo ter kakovost življenja.

Rak ostaja eden največjih zdravstvenih, družbenih in ekonomskih izzivov sodobnega časa. V Evropski uniji letno za rakom na novo zboli skoraj 3 milijone ljudi, kar pomeni štiri osebe vsako minuto, bolezen pa povzroči tudi izjemno breme za zdravstvene sisteme in gospodarstvo.

Več informacij je dostopnih na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana.