Ljubljana – Po dveh letih raziskovanj in posvetov je Nacionalna strokovna skupina za belo knjigo o vzgoji in izobraževanju (NSS) objavila dokument, v katerem prikazuje razmere v posameznih delih našega izobraževalnega sistema in predlaga nove rešitve. V tem procesu je po besedah vodje skupine dr. Janeza Kreka neposredno sodelovalo približno 130 strokovnjakov, večinoma teoretikov. Skupni imenovalec rezultata njihovega dela je poziv k večji kakovosti in vztrajanju pri dovolj visokih standardih. Zato se med drugim v osnovni šoli zavzemajo za krajše obdobje začetnega opismenjevanja in številčne ocene že v tretjem razredu, v gimnazijah pouk na dveh ravneh, triletne poklicne šole pa naj se razširijo na štiri leta.
»V naši analizi smo prišli tudi do spoznanj, ki vsem ne bodo všeč,« pravi Janez Krek. Kot vemo, so mednarodne primerjave dosežkov pokazale, da je naravoslovno znanje naših učencev nadpovprečno, pri matematiki nekoliko nadpovprečno, v pismenosti pa so naši učenci podpovprečni, pri čemer se kaže tudi trend nazadovanja. Na vseh temeljnih področjih moramo stremeti k odličnosti, zato naj »šola spet postane šola«, pred učence postavi visoke zahteve. Učitelji so pod pritiskom javnosti in staršev preveč popuščali in niso dovolj vztrajali pri visokih dosežkih, menijo pisci bele knjige.
Prvi odzivi večinoma pozitivni
Celotno gradivo bele knjige, ki zajema različna področja, od vrtca do izobraževanja odraslih, je pred javnostjo šele kratek čas, toda prvi odzivi so pozitivni, vsaj kar zadeva osnovno šolo. Šolski minister, ki se o celotnem dokumentu še ni izrekel, je že izrazil zadržek glede zgodnejšega uvajanja tujega jezika (obvezno naj bi se ga učili drugošolci), saj ni jasno, ali imamo za to na voljo dovolj usposobljenih učiteljev. Dolgoletni predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Oton Račečič – te dni predaja mandat svojemu nasledniku Alenu Kofolu – pa meni, da je končni izdelek dober. »Bolj vizionarsko je naravnan, kot je sprva kazalo. Med predlogi so zadeve, kot je sistemska ureditev dveh šol v naravi na generacijo, za kar smo si leta prizadevali. Dobro je tudi, da je predvideno obvezno poučevanje tujega jezika bolj zgodaj, v drugem, ne šele v četrtem razredu, čeprav se zavedamo, da bo to za slabše učence precejšnja obremenitev. Toda rešitev gre v korak s časom in doslej so imeli za to možnost le premožnejši ali učenci v šolah, ki so bile vključene projekt.«
Obiščite spletni forum Starši osnovno- in srednješolcev in zapišite svoje izkušnje na >>
