Velik delež mladostnikov, ki se spopadajo z različnimi oblikami duševnih motenj, ne dobi primerne strokovne pomoči. Takšna je ključna ugotovitev ameriške raziskave, nastale pod okriljem ameriškega Nacionalnega inštituta za duševno zdravje (National Institute of Mental Health), v kateri so z analizo podatkov in s standardiziranimi intervjuji zajeli skoraj 17.000 najstnikov med 13. in 18. letom starosti. Že v preteklih študijah se je pokazalo, da različne oblike duševnih motenj prizadenejo približno 20 odstotkov mladostnikov. V tokratni raziskavi pa je raziskovalce poleg ugotavljanja najpogostejših oblik duševnih motenj zanimalo predvsem, kako pogosto mladi sploh prejmejo ustrezno strokovno pomoč.
Raziskava je pokazala, da se med mladostniki najpogosteje pojavljajo anksiozne motnje (31,9 odstotka), sledijo jim vedenjske motnje (z 19,1 odstotka) in motnje, povezane z zlorabo opojnih substanc (11,4 odstotka).
Skrb vzbujajoč je predvsem podatek o nedopustno majhnem deležu mladih z duševnimi motnjami, ki prejmejo strokovno pomoč – ta se namreč ustavi pri dobri tretjini (36,2 odstotka) mladostnikov, opozarjajo avtorji raziskave. Čeprav je znano, da se z resnostjo duševne motnje povečuje tudi verjetnost, da bo mladostnik dobil pomoč, pa polovica mladostnikov s hujšimi motnjami, ki bi zahtevale neprekinjeno zdravljenje, ni nikoli deležna pomoči ali podpore strokovnjaka za duševno zdravje.
