Uši so že nekaj let nadloga, ki jo navadno otroci prinesejo iz šole ali vrtca. Starši, ki se z njimi še niso srečali, pogosto najprej sploh ne opazijo, da imajo njihovi otroci v laseh nepovabljene goste. Šele ko vidijo, kako srdito se otrok praska po glavi, zgroženi ugotovijo, da ima uši.
Zgodbic, ki se jim neprizadeti po navadi smejijo, je veliko. Naši starši, na primer, pripovedujejo, kaj se je dogajalo v njihovem otroštvu. Fante so ostrigli na balin, ker so uši najlaže preganjali tako, da so lase z gnidami vred za vedno odstranili. Pri dekletih je bilo to malo težje. Številne so sicer prav tako postrigli, čeprav ne čisto do kože. Veliko glav je bilo premazanih s petrolejem, kar je bilo tudi nevarno, če bi si kdo zraven prižgal cigareto, na primer.
Po drugi svetovni vojni je bila v mestih ušivost precej redka. Pri nas smo se v osnovni šoli učili o ušeh skoraj kot o eksotičnih živalih, ki jih v naših krajih že dolgo ni več.
Preberite nasvete in izkušnje, kako reševati različne nevšečnosti na forumu Starši in otroci na >>
