Da je tveganje za težave s pomnjenjem manjše pri starostnikih, ki res veliko hodijo, so potrdili tudi izsledki študije, predstavljeni na srečanju severnoameriškega radiološkega združenja Radiological Society of North America (RSNA). Te ugotovitve veljajo tako za zdrave starostnike kot tudi za tiste, pri katerih je že opazen upad kognitivnih sposobnosti in/ali alzheimerjeva bolezen.
»Zdravila za alzheimerjevo bolezen še nimamo, zato iščemo načine, kako bi upočasnili napredovanje bolezni oziroma olajšali simptome pri tistih, pri katerih se že kaže padec kognitivnih sposobnosti,« pravi dr. Cyrus Raji z oddelka za radiologijo na pensilvanski Univerzi Pittsburgh. Eden od načinov ohranjanja možganskega tkiva – predvsem delov možganov, kjer so centri za pomnjenje in učenje – je tudi hoja.
Ekipa je 20 let spremljala povezavo med telesno aktivnostjo posameznikov in možgansko strukturo. V raziskavi je sodelovalo 426 ljudi; 299, v povprečju starih 78 let, ni imelo nobenih znakov slabšanja kognitivnih sposobnosti, medtem ko so pri 127 sodelujočih, v povprečju starih 81 let, že zaznali pešanje tovrstnih sposobnosti. V drugi skupini so upad kognitivnih sposobnosti že diagnosticirali 83 ljudem, 44 pa jih je imelo alzheimerjevo demenco.
