V zadnjem času je v ospredju testiranje protivirusnega in zlasti protidepresivnega delovanja šentjanževke. V času cvetenja šentjanževke, t.j. od sredine junija do avgusta, nabiramo nadzemne dele rastline in jih posušimo. Posušeno zel šentjanževke (Hyperici herba) uporabimo za izdelavo različnih zdravilnih pripravkov. Za nekatere pripravke lahko uporabimo tudi sveže cvetove (Hyperici flos recens) (1). Področja zunanje uporabe šentjanževke so naslednja: poškodbe in vnetja kože, mišične bolečine oz. mialgije, blažje opekline (4). Učinkovine v zeli šentjanževke, ki so pomembne pri poškodbah in obolenjih kože, imajo protivnetno, protibakterijsko in pro- tiglivično delovanje (2,5). Šentjanževka vsebuje rastlinsko barvilo oz. pigment hipericin. Ta snov naj bi bila fototoksična, kar pomeni, da ob sočasnem izpostavljanju sončni svetlobi lahko povzroča škodljive reakcije. Članek za revijo Herbika pripravila: Mateja Grošelj, mag. farm.
Več »
Več »
