Krvna telesca so trojna:
- rdeča krvna telesca ali eritrociti, ki v teku razvoja izgubijo jedro
- bela krvna telesca ali levkociti
- krvne ploščice ali trombociti
V Krvni plazmi so raztopljene razne beljakovine, določena količina sladkorja in še druge organske snovi ter določena količina anorganskih snovi (kuhinjska sol). Seveda so v njej tudi različne snovi, ki jih kri raznaša po telesu. Rdeča krvna telesca ali eritrociti dajejo krvi rdečo barvo. To so ploščice, z obeh strani nekoliko vdrte (s premerom 7,5 mikrona), in so brez jedra. Rdečo barvo jim daje posebno barvilo hemoglobin. Hemoglobin ima to zmožnost, da se zelo rad, toda rahlo veže s kisikom. To se dogaja v pljučih, kjer prihajajo eritrociti v stik z vdihanim zrakom. Ko hemoglobin sprejme kisik, postane kri svetlo rdeča. V celicah pa, kjer je manj kisika, odda kri kisik in sprejme ogljikov dioksid; pri tem postane temno rdeča. Eritrociti oskrbujejo torej celice s kisikom.
V človeški krvi je okoli 5 milijonov eritrocitov v 1 mms. Ker te celice nimajo jedra, ne živijo dolgo, kvečjemu 100 dni, nato pa odmro. Odmrle eritrocite odlaga kri predvsem v vranici, kjer razpadejo. Novi eritrociti nastajajo neprestano v rdečem kostnem mozgu ploščatih kosti.
Bela krvna telesca ali levkociti so večje, brezbarvne celice z jedrom. Nimajo stalne oblike. Mnogo manj jih je kot eritrocitov. Njihovo število se navadno poveča med prebavljanjem, po napornem mišičnem delu in zlasti pri nekaterih nalezljivih boleznih. Levkociti se lahko premikajo, celo proti toku krvi. Lahko zlezejo skozi stene krvnih žilic in se premikajo med tkivi. Tako lahko potujejo po vsem telesu. Zmožni so uničevati mikrobe. Če kjerkoli prodro v telo mikrobi, se začno okoli njih zbirati od vseh strani levkociti. Kot amebe oblivajo mikrobe in jih požirajo. Če se zadere v tkivo trn ali kaj podobnega, se nakopičijo okoli tega tujka. Skupaj s poškodovanimi in odmrlimi celicami napravijo gnoj, ki iztisne tujek iz telesa.Novi levkociti nastajajo stalno v kostnem mozgu in v vranici ter v bezgavkah.
Trombociti so najmanjše krvne celice in sodelujejo pri strjevanju (koagulaciji) krvi. Če izteka kri iz krvne žile, na primer ob ranitvah, se njeni trombociti razbijejo. Zaradi nekih snovi, ki so v njih, se določena krvna beljakovina strdi v nitje. Med to nitje se zapletejo vse krvne celice. Naredi se tako imenovana krvna pogača. Pretrgana krvna žilica se z njo zamaši, kri tedaj preneha teči iz žile. Isto se zgodi, če stoji kri v posodi: gosti del krvi se sesede na dno, drugi, to je tekoči del krvne plazme je krvni serum. Serum je torej krvna plazma brez beljakovine, ki se je pri strjevanju izločila. So pa v serumu vse snovi, ki so sicer v krvni plazmi.
Bolezni krvi: www.rtvslo.si
