Dolgo je veljalo prepričanje, da je debelost predvsem estetska napaka, ki je posledica pomanjkanja volje in discipline. Danes vemo, da gre za veliko bolj zapleteno stanje – kronično bolezen, povezano z motnjami v regulaciji energije.
Strokovnjakinja Ajda Urbas, dr. med., spec. internistka, iz Zdravstvenega doma Koper, v nadaljevanju pojasnjuje, zakaj je proces izgube telesne teže pogosto zahtevnejši, kot se zdi na prvi pogled, ter odgovarja na najpogostejša vprašanja o debelosti in hujšanju.
Kaj se pri debelosti dogaja v telesu?
Pri debelosti ne gre zgolj za vnos in porabo kalorij, temveč za kompleksne procese, ki potekajo na več med seboj povezanih ravneh, med drugim spremembe v možganskih centrih za apetit, hormonske spremembe in neravnovesja, kronično nizkointenzivno vnetje in spremembe v presnovi (zmanjšana poraba energije).
Telo si dejansko prizadeva ohraniti višjo telesno težo, zato prilagodi izločanje hormonov tako, da spodbuja shranjevanje energije in otežuje njeno porabo.
Zaradi individualnih razlik nekateri posamezniki kljub enakemu načinu življenja hitreje pridobivajo telesno težo kot drugi, pojasnjuje Urbasova. Na to vplivajo:
- Genetika, ki določa nagnjenost h kopičenju energije, razporeditev maščevja, ter zmožnost in hitrost absorpcije hranil.
- Epigenetika, torej vpliv okolja in življenjskega sloga na izraženost genov.
- Mikrobiom, ki vpliva na presnovo.
- Spol
- Starost
Debelost je torej veliko več kot le vprašanje prehrane in gibanja – gre za preplet bioloških, genetskih in okoljskih dejavnikov.
Vloga hormonov
Hormoni imajo pri pridobivanju telesne teže zelo pomembno vlogo, saj delujejo kot prenašalci informacij, ki telesu sporočajo, kako naj ravna z energijo.
Kortizol (stresni hormon) poveča potrebo po energiji. Sprostijo se zaloge glukoze, ki dvigne inzulin, ta pa telesu sporoči, da je čas za kopičenje energije. Zato maščobne zaloge ne kopnijo, temveč se lahko kopičijo.
Vpliv stresa in pomanjkanja spanja: Pomanjkanje spanja vodi do povečane ravni kortizola, ki spodbuja željo po energijsko bogati hrani in lahko prispeva k večjemu vnosu energije. Ljudje, ki ne spijo dovolj, pogosto zaužijejo 200–500 kcal več na dan. Utrujeni namreč sprejemamo slabše odločitve, kar vpliva na naše prehranske izbire.
Leptin in grelin sta hormona, ki uravnavata občutek sitosti in lakote. Pri debelosti se njuno ravnovesje poruši, kar vodi v večji občutek lakote in slabše zaznavanje oziroma nezaznavanje sitosti.
Pomemben je tudi hormon GLP-1, ki se po zaužitju hrane izloča v črevesju in telesu sporoča, da smo siti. Pri debelosti je njegovo izločanje zmanjšano, hkrati pa ga naši možgani slabše zaznavajo.
Miti in resnice o hujšanju
Na spletu lahko zasledimo različne trditve o debelosti in hujšanju, ki pa niso vedno povsem resnične ali pa so pretirano poenostavljene. Ajda Urbas, dr. med., zato ponuja strokovno razlago:
| MIT | RESNICA |
Telo lahko “blokira” hujšanje. | Telo hujšanja ne blokira, ga pa lahko oteži. Ko začnemo hujšati, se prilagodi tako, da zmanjša izločanje hormona sitosti, kar poveča naš apetit. Hkrati varčuje z energijo tako, da zniža porabo energije v mirovanju. |
Pri hujšanju je najpomembnejše pravilo “manj jej, več se gibaj.” | Bistveno pri uravnavanju telesne teže je, da je energijski vnos manjši od porabe, vendar na to vpliva več dejavnikov: bazalni metabolizem, telesna aktivnost in prebava hrane. Medtem ko lahko gibanje nadzorujemo sami, telo samo vpliva na bazalni metabolizem. Ob hujšanju se ta upočasni, da telo varčuje z energijo, zato je lahko izguba teže počasnejša. |
Sladkor je glavni krivec za debelost. | Sladkor sam po sebi ni problematičen. Pomembno je, kako ga umeščamo v svoj jedilnik. Hrana z visoko vsebnostjo sladkorja lahko vodi do večjih nihanj inzulina in s tem oteži proces izgube telesne maščobe. |
Hitre diete so učinkovit način za izgubo telesne teže. | Pri hitrih dietah telo zazna pomanjkanje hrane in zato prilagodi presnovo, da zmanjša porabo energije. Pogosto se izgublja tudi mišična masa, ki jo je težko nadomestiti. Ko se prehrana normalizira, telo hitro nadoknadi zaloge maščobe, pri čemer lahko celo preseže začetno stanje. |
Največje napake pri hujšanju
Marsikdo se hujšanja loti na način, ki dolgoročno ni vzdržen in pogosto vodi v razočaranje.
Ena največjih napak pri hujšanju je, da ga ljudje razumejo kot kratkoročen projekt z jasnim ciljem: “Shujšal bom in potem spet jedel normalno.”
Takšen pristop vodi v različne restriktivne diete, ki dolgoročno niso vzdržne, ter v nerealna pričakovanja o tem, kako hitro in koliko teže je mogoče izgubiti. Naš fokus je pogosto usmerjen predvsem na številko na tehtnici, medtem ko spregledamo ključne dejavnike, kot sta med drugim kakovosten spanec in zdrav odnos do hrane.
Urbasova ob tem izpostavlja škodljiv pristop “vse ali nič”, pri katerem ljudje že po enem manj zdravem obroku menijo, da jim je spodletelo, zaradi česar obupajo nad nadaljnjim uravnoteženim prehranjevanjem. Ker takšen pristop ne dopušča fleksibilnosti, otežuje dolgoročne spremembe in pogosto vodi v začaran krog neuspešnih poskusov hujšanja.
Kaj dejansko deluje?
Pri hujšanju in uravnavanju telesne teže ni ene same rešitve, zato je ključno oblikovati celosten načrt, ki ga je mogoče dolgoročno vzdrževati. Že en majhen korak na dan ali teden je dovolj, saj lahko majhne spremembe sčasoma prinesejo velike rezultate. Začnete lahko na naslednjih področjih:
1. Prehrana
Prehrana mora biti uravnotežena. Temelji naj na zmernem kalorijskem deficitu, pri čemer je smiselno omejiti visokoprocesirana in mastna živila. Pomembno je tudi, da vključuje vsa makrohranila, kamor spadajo ogljikovi hidrati, beljakovine in zdrave maščobe, ter dovolj vlaknin.
Čustveno prehranjevanje je način prehranjevanja, pri katerem hrano uporabljamo za uravnavanje čustev, kot so stres, žalost, dolgčas ali utrujenost, namesto da bi jedli le, ko smo dejansko lačni. Po podatkih različnih raziskav je debelost v okoli 30–50 % primerov povezana s čustvenim prehranjevanjem.
2. Gibanje
“Gibanje ima na začetku izgube telesne mase relativno malo pomena, pri vzdrževanju telesne mase pa veliko,” piše sogovornica.
Priporoča se med 150 in 300 minut telesne aktivnosti na teden. Pomembno je, da v svojo vadbeno rutino vključimo tako aerobno vadbo (60–75 % maksimalnega srčnega utripa) kot tudi anaerobne vaje oziroma vaje za moč.
3. Rutina
Rutina ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne teže, saj telesu daje občutek stabilnosti in varnosti. Redni obroki, ne glede na to, ali imamo dva, štiri ali več na dan, pomagajo pri bolj enakomerni energijski preskrbi in lažjem uravnavanju apetita. Ključnega pomena sta tudi ustaljena rutina spanja in redna telesna aktivnost. Več rutine v vsakdanjem življenju pomeni manj stresa za telo.
Strokovnjakinja svetuje: Začnite počasi, na primer z urejanjem spanja ali uvedbo enega rednega obroka na dan. Osredotočite se na to, da v obroke vključite dovolj beljakovin. Pomembno je tudi, da se o svojih težavah pogovorite z zdravnikom ali bližnjo osebo. Ne čakajte na jutri!
Debelost in zdravje: Kdaj je čas, da ukrepamo?
Urbasova med opozorilne znake, da debelost vpliva na zdravje, prišteva prisotnost bolezni, pri katerih je debelost eden ključnih dejavnikov tveganja.
Med drugim so to:
- metabolni sindrom
- prediabetes
- sladkorna bolezen tipa 2
- arterijska hipertenzija
- motnje dihanja v spanju
- druge bolezni srca in ožilja
- policistični jajčniki
Presejalna metoda za oceno debelosti je indeks telesne mase, ki ga dopolnimo z meritvijo obsega pasu. ITM nad 30 kg/m² običajno kaže na visoko verjetnost debelosti, prav tako pa ITM nad 27 kg/m² ob prisotnosti zgoraj naštetih bolezni.
Zdravljenje debelosti
Zdravljenje debelosti je celostno in vključuje:
Spremembe življenjskega sloga
Sem spada uravnoteženo prehranjevanje, hidracija, redno gibanje, dovolj spanja, zmanjšanje stresa, opustitev kajenja in podporo terapevta. Pri nas imajo pomembno vlogo tudi programi v okviru Centrov za krepitev zdravja, ki nudijo strokovno podporo pri uvajanju bolj zdravih navad.
Farmakološko zdravljenje
Zdravljenje debelosti z zdravili je pri nas vse bolj pogosto in vključuje zdravljenje z GLP-1 receptorskimi agonisti in GLP-1/GIP receptorskimi agonisti.
Kirurško zdravljenje
Kirurško zdravljenje debelosti pride v poštev pri ITM nad 40 ali nad 35, kadar so prisotni zapleti debelosti. Ob tem se upošteva tudi splošno zdravstveno stanje posameznika. Kirurško zdravljenje se uporablja predvsem takrat, ko drugi načini zdravljenja, vključno z zdravili, niso bili uspešni.
Ob koncu velja poudariti…
Debelost je kompleksna, kronična in biološko pogojena bolezen, ki ni odvisna zgolj od volje posameznika. Pomembno je, da jo razumemo širše, kot posledico delovanja hormonov, možganskih centrov in drugih telesnih procesov, ne pa kot pomanjkanje discipline.
Stigma in občutek krivde zaradi debelosti lahko stanje še poslabšata, saj povečujeta stres, lahko vodita v depresijo in anksioznost, zmanjšujeta motivacijo in otežujeta iskanje pomoči. Namesto obsojanja je potreben sočuten, razumevajoč in strokoven pristop k obravnavi, zaključuje Urbasova.
