Punce,

opisala vam bom dogodek, pa si želim slišat še vaša mnenja.

Namreč ob zadnjem pregledu, ko sem čakala kot luster, sem imela priložnost sedeti pri sestrah in tako opazovati dokumente, ki so se znašli na mizah. Sestri sta namreč ravno pospravljali dnevno pošto in bilo je cel kup izvidov. Sama nisem prepoznala nobenega imena, bi mi blo pa nerodno če bi. Nisem pa pomislila, da je tudi moj izvid prišel k njima na mizo, da sta ga prekladali sem in tja, da sem celo sama poklicala v ordinacijo in ju vprašala za izvid. Kaj pa vem katera pacienta je sedela zraven njiju in poslušala pogovor. Lahko tudi moja soseda… recimo.

Zakaj pišem to? Zato ker je kljub dejstvu, da se nosečnost slej ko prej opazi, malce nerodno, če soseda pove tvoji mami, da je hčer noseča ali pa kaj podobnega. Pri nas do tega sicer ni prišlo, glede na današnji dogodek pa ni dosti manjkalo.

Da ne bo nesporazuma, ne oziram se na (vaške) govorice, ter kdo je prej ali kasneje izvedel, da pričakujemo otroka (vnuka, nečaka,…). Vendar je moje mnenje, da to lahko pripelje do neljubih situacij, ter lahko koga od žlahte tudi preveč vznemiri (če pa so mamice kaj bolj občutljive, pa tudi njih).

Sem pa pomislila tudi na še bolj delikatno možnost, kaj če bi bil izvid tako groozen, da bi se odločila za splav… in tega morda ne bi povedala staršem, praviloma ne bi smel nihče vedeti, vendar… evo sosedo, ki vse ve! Slovenija je vas, definitivno!

Kaj pravite vi??

Lep dan,
Jagoda

Tudi jaz sem imela podobno situacijo: sicer ni bilo nič groznega, prav mi pa tudi ni bilo.
Ko sem bila na prvem pregledu (8 tednov), je pri sestri čakala na pregled tudi moja bivša sošolka. S sestro sva izpolnjevali materinsko knjižico in tako je poslušala vse moje podatke in “zdravstveno zgodovino”, poleg tega je prva (takoj za možem) izvedela, da sem noseča.
Strinjam se, da bi moral biti tudi tisti del zdravniškega pregleda, ki poteka pri sestri, opravljen “na štiri oči” in ne v prisotnosti drugih pacientk.

Ja,

mene vedno moti, ko pridem k splošnemu zdravniku in me sestra na vratih (za mojim hrbtom pa polna čakalnica) sprašuje, kaj mi je.
Ponavadi se želim izmuzniti z odgovorom, da bi rada govorila z zdravnico, pa vrta in vrta vame z vprašanji, ljudem pa je situacija potem še bolj zanimiva.

Mislim, da se to ne bi smelo dogajati in da si zaslužimo (in plačamo) tudi pravico do zasebnosti.

Lp, Yo

Jagoda popolnoma se strinjam z tabo. Veš kaj pa jaz naredim, ko grem k ginekologu. Med. sest. takoj na hodniku že vpraša kako je itd, da ja vse slišijo kaj je narobe. Jaz pa z njo v ordinacijo, in ji povem, da bi rada sama z njo se pogovorila, da vse ne slišijo, ker nikoli ne veš, če te kdo pozna lahko pozna mojo taščo ali od moža prijatelj itd. Še jaz posebej, ko sem zanosila preko IVF, ker z možem že itak tako skrivama, da nihče ne ve. Saj veste kakšni so ljudje, da od muhe naredijo slona. Ko pridem ginekologu že itak mi med. sest. gredo na živce, ko me zagledajo rečejo ooooo gospa B po priimku me kličejo kako je kaj, trebušček pa že velik itd. Meni to ni vseeno, ker se bojim, da ne povedo kot so že rekle, no končno tretjič vam je uspelo. Nikoli nič ne govorim med. sest. pred pacientki, vedno kadar smo same. Ko sem bila v bolnišnici sem mojemu gin. povedala in prosila, da naj ne govori v sobi pred pacientkami o IVF, in resnično svaka mu čast nikoli ni omenil. V isti sobi sva pa ležali z eni ženski, ki sploh nisva vedeli prej, ampak čez teden dni, da so si z mojim možem bratranci oz. z njene mame strani. In je njena mama rojena tam, kje je rojen moj mož in od moža starši groza, in tako se potem vse izve. Upam, da ni izvedela, da sem zanosila preko IVF, samo ve, da imam težave, ker krvavim. Popolnoma se pa strinjam, da bi bila vsa bolezen oz. zdravniška kartoteka definitivno vse anonimno……

lp, Doroteja

Če prej pokličete k svojemu zdravniku in se naročite, potem vas sestre verjetno ne zaslišujejo na vratih s polno čakalnico za hrbtom. Pri nas je že tako. Vsi, ki spoštujejo dogovor in sistem, brez takih zadreg preživijo zdravniške preglede. Kar pa zadeva izpolnjevanje podatkov, info. o receptih…sestra ima izvide pač pri sebi, in težko daje informacije po telefonu tako, da se nič ne sliši. Lahko pač pridete po info. osebno, pa se temu izognete. Če izpolnjujete materinske knjižice pred polno čakalnico, vas pa verjetno tudi ne bo pobralo, če sestri prišepnete, da se ne počutite dobro, ko vsi poslušajo. Če ocenjujem po sestrah pri svojih izbranih zdravnikih, ne bi bilo nobenih težav. Treba je pa povedati. Sicer noben ne more vedeti, da se počutite neprijetno in tega tudi ne more popraviti. Ne za vas in ne za druge.
Lep pozdrav,
A.

AndrejaS,

imaš pač srečo, da je pri vas tako. Če se jaz naročim, potem je še slabše. Potem sestra že na vratih začne: “A, ste prišla zaradi…” in tako naprej.
Po informacijo o izvidu sem tudi že prišla osebno in mi je začela na vratih na ves glas razlagati.
Upam, da je na čimveč koncih drugače. Ker tukaj v našem zdr. domu je obup.

Sicer pa mislim, da bi to že po defoultu tako moralo biti. Zakaj bi jaz morala razlagati, da mi je neprijetno? Kaj pa poklicna molčečnost?

Lp, Yo

Imaš vso pravico da ji poveš da te to lahkon vpraša le zdravnik in da krši tvojo zasebnost. sama sem tako že večkrat naredila, malo debelo so0 me gledale pa kajme briga, jih nič ne briga kaj mi je, kršiujo zasebnmost!

Ne vem, kako se boš odločila ti, ampak jaz bi se vsekakor odločila, da ji povem, da tega ne želim, ker pač ni treba vsem prisotnim poslušati podrobnosti o mojem zdravju in mojih težavah. O poklicni molčečnosti bi se dalo povedati marsikaj, ampak…morda sama niti ne opazi, kaj pravzaprav počenja, pa ne rabi nič drugega kot to, da ji to nekdo pove. In če tebe to moti, ne vem, zakaj ji ne bi ti. S tem po mojem mnenju samo dobro zase in za svoje počutje delaš…in držiš niti dogajanja okoli sebe v svojih rokah. Lahko pa čakaš, da pač sestra sama dobi preblisk oz. da jo pač na to opozori kdo drug. Odločitev je vsekakor tvoja.
Pa srečno!
A.

Meni se je zgodilo tole: ko sem bila prvič noseča, sem šla v desetem tednu na urgenco zaradi hudega bruhanja. Vzeli so mi kri in jo poslali v laboratorij, mene pa sprejeli na oddelek. Naneslo je, da je vzorec krvi dobila v preiskavo neka znanka in novico veselo raztrosila naokoli, še preden sva sama lahko povedala. Bilo mi je zelo zoprno, pravzaprav sem bila prav besna nanjo, ampak takrat mi ni prišlo na misel, da bi ji to povedala. Kaj pa če bi preiskava pokazala recimo kakšno hudo bolezen?

No, evo…ravno v tem je vic…kar čakamo in čakamo in dovoljujemo ljudem, da se tako vedejo. Niti ne nujno slabo misleče (čeprav največkrat res bolj malo mislijo zraven, če takole čvekajo okoli), pa vendar…s kako pravico, se sprašujemo, a ne? In jim pri tem pozabimo povedat, da se nič dobro ne počutimo ob njihovem ravnanju (tudi meni to še vedno dobro uspeva, da ne bo katera dobila občutka, da gre pri nas kaj drugače 🙂 ). In jim s tem dovoljujemo, da se dalje obnašajo tako, kot se. Ne da bi se sami tega zavedali, oz. se zavedali, da s svojim vedenjem nekatere spravljajo v stisko, jezo, ali kakršnokoli čustvo pač že sprožijo s tem. Ne da bi se zavedali, da so v svojem početju neprijateljski, celo neprofesionalni, da jim pravila fair playa niso znana. Za razmislit, a ne?
Lep dan vsem,
A.

za Dorotejo!

Mislim, da bi veliko lažje živela, če bi ne delala tabu tem , ki to niso več. Kajti umetna zanositev danes res ni nič takega, da bi se človek obremenjeval še s tem. Veš ne govorim na pamet, tudi sama sem veliko tega dala skoz, čeprav sem potem po srečnem naključju zanosila naravno. Saj ne mislim, da bi morala dati v časopis to ampak veliko lažje bi bilo zate in za moža če bi o tem odkrito govorila, če že koga zanima seveda.In še nekaj: bolj ko stvari skrivaš prej se razvejo in največkrat je to v najbolj neverjetni varianti. Ljudje imajo pa žleht jezike v vsakem primeru, če ti gre dobro ali pa slabo. Samo ne ozirajta se na to. To je samo moje mnenje in prosim, da ga vzameš za dobro in ne za slabo.

Pri moji ginekologinji ima sestra celo tak sistem, da nas je vedno cel kup pri njej. Ena pacientka je v ordinaciji pri gin., ena je recimo priklopljena na CTG (aparat je v sobi pri sestri, ne v ordinaciji) , eni sestra meri pritisk, ena čaka samo na recept, ena pa na vrsto za gin. Očitno sestra misli, da gre tako hitreje ali kaj – ne vem. Tudi ko je meni gin. potrdila nosečnost, sem prišla ven, nato pa sva s sestro izpolnjevali materinsko knjižico (“kdaj ste pa imeli zadnjo menstruacijo” itd.) pred celim kupom pacientk. Mene je to takrat prav brigalo – sem bila preveč vesela, ampak način pa res ni. In recimo, da bi sestri rekla, da mi je neprijetno pred vsemi razlagati, kaj bi pa lahko storila? Ali bi se midve s sestro zaprli recimo na WC, kjer ni nikogar, da bi v miru izpolnili papirje? Ali bi sestra vse pacientke nagnala ven, nosečnico odklopila s CTG-ja in jo poslala ven ali kaj?
Ko je moja kolegica zanosila, tega ni želela povedati nikomur (še najmanj staršem). Ampak ko je prišla iz ordinacije k sestri in jo je ta vse sorte spraševala, je bilo takoj jasno, da je noseča, pri sestri pa je že čakala kolegičina soseda. Jasno je čez nekaj ur cela ulica (vključno z njenimi starši) vedela za njeno nosečnost. In nato so imeli doma cel halo.

Strinjam se z Jagodo – tudi sestre bi morale spoštovati našo zasebnost.

Katarina

Zala, strinjam se s teboj da imajo ljudje vedno kaj za povedat. Mislim pa, da Doroteja ne dela nobenega tabuja iz umetne zanositve. Ce bi, potem o tem ne bi govorila niti na teh forumih! Na njenem mestu bi se obnasala popolnoma enako. Zakaj pa bi morala vsa bliznja in daljna okolica vedeti za moje privatne zadeve? Kaj, kdaj in komu zaupam osebne stvari je moja odlocitev in ne “pravica” sestre v ambulanti. Ce ze morajo sosede glodat kosti, potem raje vidim da nimajo nic oprijemljivega, ker v tem primeru se lahko samo nasmejem, kaj vse si ljudje izmislijo.
V teoriji verjetno zdravstveno osebje ve vse o varovanje osebnih podatkov, le da v praksi to skripa. Saj razumem da vprasajo kaj ti je, ker ce je kaj zelo narobe te hitreje vzamejo, vendar ni potrebno da za tvoje tezave ve cela cakalnica. Sama se ze bila pri zdravniku, kjer sem svoje podatke vpisala v za to pripravljen obrazec, tega je sestra potem vzela, poiskala kartoteko in me odpeljala do zdravnika. Ce bomo sami zahtevali da se nase podatke spostuje, potem bo to postalo samo po sebi umevno, do takrat pa…
Lep pozdrav

Točno to se je zgodilo meni!

Nisem bila sicer prizadeta stranka, vendar…

Prišla sem na odvzem krvi , pa pravi laborantka:”Ali ste kaj v sorodu s to in to?” – glede na priimek. Sem rekla: “Ja, sem, očetova sestrična je.”

Sledilo je: “Ali ni hudo, ko je tako bolna, pa tako mlada!” Kar zdelo se mi je, da je nekaj v zvezi z rakom. Ko sem doma vprašala, mi je oče to potrdil, in bil zelooo začuden, kje sem to izvedela.

Lep pozdrav!

Za ZALO

Popolnoma se strinjam z tabo, kot si napisala. Saj je res tako, zakaj pa ne bi govorili o tem.? Samo imam pa eno iskušnjo in eno težavo, ki ne morem na forumu to razlagati, zato sem pa tudi tako napisala, in zato tudi z možem tako tajiva. Mislim, da me razumeš.
Lep dan ti želim in lepo se imej
Doroteja

Enako se mi je zgodilo, ko so dali pregledati mojo kri, ki sem jo dala na pregled zaradi nosečnosti in jo je pregledala ravno moja soseda, ki je nato povedala moji sestrični, katera je babca v isti ustanovi in je že vedela. Ta ista soseda pa je povedala še za eno nosečo sosedo….Tako se vse razve…