Pozdravljeni, Leta 2020 sem imela prvi vaginalni porod, ki je potekal bp. Po porodu se je ugotovil zaostanek posteljice in opravljena HSC (december 2020), ker je bolečina in krvavitev vztrajala so na ponovnem pregledu ugotovili, da je v maternici se ostanek posteljice (HSC januar 2021). Otroka sem dojila do 1leta, prvo M pa dobila po 8m. Ker so bile M sibke in kratke in sem želela ponovno zanositi se je ginekologinja odločila za diagnostični histeroskopijo (september 2022) kjer je bila prerezana pregrada in odstranjen manjsi polip. Izdan je bil recept za estrofem katerega sem jemala od tega trenutka do par m nosečnosti. Ugotovljena je bila stanjsanost sluznice. Pregled november 2022 in zelena luč za zanositev.

29.12.2022 sem imela zadnjo M, nato zanosila – Krvavitev v prvih tednih ter kmalu na začetku je omenila, da je posteljica nizko spodaj. Na naslednjem pregledu da je bp, da ne sega cez maternično ustje.

5.10 je bil PDP, na vseh pregledih v porodnisnici je bilo stanje ploda nespremenjeno “glava visko, nepremakljiva, odprta za en prst”. 13.10 sem bila sprejeta za sprožitev poroda s strani izbrane gin. Na pregledu je opazila da nekaj prekriva materični vrat – dve “specializantki” sta bili prisotni, ena od njih je med vaginalnim pregledom in sočasnim uz pregledom ter “brskanjem” sprožila krvavitev. Do prihoda v operacijsko je imela roko v meni, da nisem izkrvavela.Po prebuditvi pa šok posteljica je segala čez maternično ustje ter bila priraščena v maternico. Zaradi masovne krvavitve (4000ml izgubljene krvi) in ker se posteljica ni luščila od maternice so mi ostranili maternico in del materničnega vratu, po 2h urah so me komaj rešili. Za kar bom večno hvaležna iz srca obema prisotnima ginekologoma! In pa sama sreča da je naša deklica po 20min od krvavitve živa in Zdrava pokukala na svet.

Kar pa mi ne gre iz glave je sledeče. Po vseh brskanjih po maternici bi bilo smiselno sumiti na vraščanja posteljice ( hsc, odstranitev pregrade, stanjsanje sluznice) in dejansko nizko ležečo posteljico.Kolikor sem hvaležna ginekologinji toliko se mi tudi zdi “kriva” za površnost in nepredvidevanje glede na moje stanje.

In pa vprašanje, če ne bi sprožili krvavitve je bila kakšna možnost, da ne bi prišlo do odstranitve maternice?
vse to počasi prihaja za mano..

Spoštovani,

mislim, da vas lahko pomirim. Zgodba bi se v vsakem primeru končala s hudo krvavitvijo in ne glede na začetek krvavitve oziroma vzrok za začetek krvavitve, bi najkasneje v trenutku, ko bi bilo treba odstranit posteljico  iz maternice zakrvaveli enako in tudi histerektomiji se ne bi mogli izognit, kajti če je posteljica ne le priraščena ampak vraščena v steno maternice tako nizko, odpove najpomembnejši mehanizem za ustavitev krvavitve in to je skrčenje maternične stene. Spodnji segment maternice se namreč zelo slabo, včasih sploh nič ne krči in za dosego tega ne koristijo niti najmočnejša sredstva za krčenje kot so syntocinon in methergin. Tudi prostaglandin F2 alfa (Prostin) žal ne. Takšna stanja so sicer na srečo izredno redka, vseeno pa imamo vsaj v Ljubljani vsako leto vsaj 1 ali 2 takšna primera. Edino, kar bi eventualno lahko bilo drugače, če bi se vse vedelo vnaprej, kar pa je redko mogoče tudi ob zelo skrbnih pregledih, bi bila ustrezna priprava ustreznih količin krvi že vnaprej ob načrtovanju carskega reza, saj po naravni poti porod itak ne bi bil mogoč.

Hvala za odgovor. Mislite, da bi kasnejsa zanositev lahko preprecila stanje? Bi se sluznica lahko se odebelila? Ali na mestu praskanja/prereza mogoce ni bilo vec sluznice?

Kaj ce bi se porod pricel doma?

Kaj bi lahko bilo drugace? Da bi kje drugje izkrvavela, da obe ne bi preziveli. Ne vem kaksno sreco sva imeli, ampak kaj pa ce je ne bi?
V tem trenutku bi bilo pomembno, da se cez celotno nosecnost ni ugotovilo. Seveda sama hvaleznost za razplet pa vendar ostaja temen Če.

vsi ti “čeji” so zdaj povsem neproduktivni. Kar zadeva izida nosečnosti sem vam povedal, da bi se z 99% verjetnostjo končalo enako ne glede na razlog za prvi znak problema. In res je, lahko bi se končalo tudi slabše, edino, kar bi lahko bilo “boljše” bi bilo manj transfuzije in manj stresa za vas in ekipo. Torej poskusite najti mir v sebi in narediti križ čez zadevo.