Ali je kdo prebral njeno Zgodbo o rdečem oblaku? Tam notiri opisuje svojo ljubezen s Silvom.
Sanja Rozman je bila pomočnica od Rugla. Skupaj sta vodila zakonsko posvetovalnico in v eni od teh skupin je srečala Silva.
Si predstvljate, da pridete z možem, ker imata probleme v zakonsko posvetovalnico in ti svetovalka spelje moža?!?!?!?!?!

ne ne predstavljam si.

Jaz sem knjigo prebrala in se mi ne zdi nič čudnega in nenormalnega v tem. Spoznati moškega in se zaljubiti se mi zdi , da pač ni pomembno kje se to zgodi. Je pač bilo tako in takšno zgodbo je napisala in priznala vsem tudi njegovi ženi. Meni je bila knjiga grozno všeč in žensko občudujem pa tudi njeno delo in mišljenje sta mi zelo blizu.

Glede na slabo osebno izkušnjo, si to predstavljam, je pa za ženo to zelo boleče in šokantno. Vedeti je treba, vsaj tako razlagajo zakonski terapevti, da terapija ni garant za obstanek zakona, ampak da se partnerja razvijeta, rasteta in na koncu še vedno obstaja možnost, da ugotovita, da nista za skupaj. Žene se moramo zavedati, da zakon morda ni večen, pa čeprav ni nujno, da se zgodi najslabše. Pred osebno izkušnjo sem bila 1000 % prepričana v moža, danes se zavedam, kaj mi pomeni vsak skupen trenutek. Ker jutri ga morda ne bo več. Glejte ženske smo ene s takimi načeli, druge z drugačnimi. Vedno obstaja možnost, da ti ga ena druga spelje, saj so v vsakem zakonu vzponi in padci. Običajno se slabo zgodi takrat, ko sva s partnerjem na dnu, se slabo razumeva. Možje, moški so drugačni od nas, to je treba priznati in se zavedati. Potem je lažje. Upam, da nisem katere preveč prestrašila. Se pa to dogaja in dandanes je veliko ločitev in slabih dejanj. Knjige nisem prebrala (pa to nameravam), je pa ne obsojam, kajti če gre za čisto ljubezen, je to že uredu. Bolj podlo se mi zdi, če gre samo za spolnost, enkrat, izkoriščanje…

Pa lep dan žene – mamice.

Meni se pa to ne zdi prav, pa lahko govorimo o ljubezeni gor ali pa dol. Vedno sem ločevala posel in privat ter nikoli dopustila, da bi me pri delu vodila čustva. Poleg tega sem vedno govorila, da otroci ne bodo trpeli zaradi mene. Tudi jaz sem se že zaljubila v poročenega moža, toda tisti tren, ko sem izvedela, da je poročeni in da ima za povrhu še otroke, je bilo moje načelo močnejše od vseh čustev.
Kar se tiče ga. Rozman mi je čudno, da ni zaradi tega izgubila licence in da lahko še danes dela kot svetovalka. Poleg tega (to pa je čisto moje subjektivno mnenje) pa je razdrla zakon in vzela trem otrokom očeta.

Se opravicujem ce se motim, ampak se mi zdi, da si zelo povrsno prebrala knjigo in da premalo ves o celotni zadevi.
Zgodba opisuje njeno privatno zivljenje. Takrat ni delala kot svetovalka pri dr. Ruglju. In definitvno ni ONA razdrla zakona. To je bila izkljucno odlocitev moza in zene. Se strinjam z drugimi puncami.
In obcudujem dr. Sanjo Rozman.

Prebrala sem knjigo in žal zadevo poznam tudi s privatne plati in ni vse zlato kar se sveti.

NO PA KOLIKOR SEM JAZ RAZUMELA JE MOŠKI ITAK UMRL IN IMA ONA DRUGEGA. tAKO DA JE ITAK VSEENO.

Nisem prebrala knjige in zadeve ne poznam s privatne strani. Me pa vsakikrat, ko slišim besede kot “ta in ta je speljal/a moža/ženo” ali “je razdrl/a zakon” malce pogreje. Za vsako zvezo sta vedno potrebna dva! In iskreno, zares iskreno sem prepričana, da mi mojega najdražjega ne more speljati nobena ženska, če na to ne bo pristal sam! In če bo na to pristal, potem očitno z nama nekaj ne štima – če bova imela dovolj volje in energije, se nama bo morda uspelo sestaviti, če ne, bova pač morala poiskati drugačne rešitve in poti.

Navsezadnje imamo eno samo življenje – če znaš presoditi (in bržkone bo prav zakonska svetovalka to znala), da je to “to”, se včasih splača tudi tvegati in uresničiti svojo srečo. Na račun drugih? Ja, to so pa verjetno večne moralne dileme. Še vedno pa menim, da je bolje, da sta dva človeka srečna (in dasta hkrati s tem tudi tretjemu možnost, da bo (nekoč) srečen), kot pa da so vse življenje trije nesrečni.

Da nisem upoštevala otrok? Res je, ne vem, kako je bilo s tem v konkretnem primeru. In da me bo takšno prepričanje še kdaj teplo po glavi? Tudi mogoče, le kdo bi vedel, kaj vse nas še čaka?

Jaz osebno ne poznam ne ene ne druge plati. Dejstvo pa je, da če se moški odloči, da bo šel, žena ne more nič narediti. In če je Silvo spoznal, da je Sanja ženska njegovega življenja, se je ON tako odločil. Res pa je, da, če Sanja ne bi vračala čustev, ne bi bilo nič. Ampak preveč je če-jev in ljudje smo egoisti in mislimo nase, in nihče od nas ne želi biti sam. Občutek imam, da si preveč osebno prizadeta. Katja, tako pač je in sprijazniti se moraš z dejstvi: “kriva sta oba”, pa tudi žena, ker če bi bilo med njima vse ok, se to ne bi zgodilo.

Vzela očeta??? Moški je kljub razvezi lahko zelo dober očka svojim otrokom, če starša komunicirata kot dve zreli odrasli osebi.

Moje mnenje….

LP

Mater ste vse pametne, pa verjetno niti pomisliti nočete, kako se je tista žena počutila, ko je šla v posvetovalnico. Verjetno je bila čisto na tleh in ji je le to dajalo kanček upanja. In da ti tista tam spelje moža, ženska brez vesti in morale, bi rekla. Če mislite, da je naredila prav, oziroma bi tako naredile ve, potem ste brez morale vse.
Upam, da se kdaj ne znajdete v podobni situaciji…

Knjigo “Sanje….” sem prebrala večkrat – in vsakič znova rahlo dopolnila podobo, ki sem si jo ustvarila o Sanji Rozman.

Očitno Katja Pust1 in beba knjige nista dobro prebrali (ali razumeli) – na podlagi napisanega (lahko, da je res napisano preveč enostransko, a osebno akterjev nisem poznala) pa je sklepati, da sta Silvo in njegova Irena zakon pokopala še preden sta se pridružila Rugljevi skupini. In je bil obisk skupine le še zadnji krik v temi, narejen predvsem na njegovo pobudo.

Sanja otrokom ni vzela očeta, ženi pa je vzela senco nečesa, kar je ta nekoč ljubila in ga sčasoma izničila.

Mislim, da je brezpredmetno razpravljati o krivdi kogarkoli; kar se je zgodilo, se dogaja in se tudi še bo dogajalo. Nihče nikoga ne spelje, če ni drugi pripravljen za to…… Ljudje se zaljubljajo, odljubljajo – ker pozabijo ,da je za dobro zvezo potrebno včasih tudi garati in vanjo precej vlagati…

Mene se je knjiga dotaknila, mi še enkrat poudarila, da nič ni večnega in da se je vredno boriti – zase, za ljubezen, za družino, otroke, za življenje….

Lp, Ali

Ne pozabite, kaj je namen pisatelja, katerega koli!!!!

Namen vsake knjige je, da se neki dogodki objavijo s strani pisatelja in da se o knjigi razpravlja. Več ko komentirate knjigo, bolj bodo avtorji navdušeni, ker se bo knjiga boljše brala oz. bo pritegnila druge bralce.

Zato so, s stališča avtorja, po mojem vsa mnenja dobrodošla :))))
Mislim, da je vse skup en velik biznis. Ne znam si predstavljati, da gre kdo objavljati svojo življenjsko zgodbo iz kakšnih drugačnih razlogov. Ali pač ????

Bzzzzzzzz, bom očitno morala prebrati knjigo 🙂
(lep dan, pa brez zamere)

Knjigo sem prebrala že pred časom. Njena zgodba mi je segla v srce in globoko jo občudujem za to, da je o tem svojem delu življenja napisala knjigo in se na ta način razgalila pred bralcem in pa za to, da je našla moč in šla naprej.

Priznam, da je knjiga napisana zelo lepo. Toda papir prenese vse in le “resnico” pisatelja. Pozabimo na leporečje, na to kdo je koga zapustil…
Moje vprašanje je bilo:
Si predstavljate, da imate z možem probleme in ker si želita rešiti zakon gresta v zakonsko svetovalnico. Normalno, če ne bi imela problemov, tam sploh ne bi bila. Strokovni delavec v svetovalnici, ki naj bi pomagal ponovno zgraditi oz. pozdraviti vez med partnerjema, ustvari še večjo vrzel in vodo spelje na svoj mlin.
Sorry, knjiga napisana milijonkrat lepo, to je meni skrajno nestrokovno, nemoralno in popolnoma brez vesti.

Speljala moža in očeta…???
A misliš, da če ga Sanja ne bi “vzela”, da bi s svojo bivšo po nekem čudežu nenadoma zaživel srečno, če do takrat ni bil srečen z njo? Za otroke je pa vsekakor bolje, da imajo dva srečna(!) starša, pa srečna skupaj ali narazen, če le imata stike z njimi, vsekakor mnogo bolje, kot pa dva nesrečna, ki sta skupaj, “samo, da sta”! Moje mnenje.

Knjigo sem prebrala še kot študentka in name je naredila zares globok vtis.

Še odgovor na Katjino vprašanje.

Če bi se mi zgodilo, da bi mi partnerja”speljala” (ah, vedno so krive druge ženske, nikdar partner!!) strokovna delavka, bi mi bilo zelo čudno.

Vendar v Sanjinem primeru ni bilo tako. Tudi Sanja se je pridružila skupini zaradi lastnih težav s svojim možem, ki je bil hazarder, torej sta bila s Silvom v skupini enakovredna, saj sta bila oba aktivno udeležena v procesu zdravljenja in ni bilo odnosa zdravljenec – zdravnik. Med tem svojim zdravljenjem je osebnostno rasla in se izobraževala, ter se kasneje pridružila kot terapevtka.

Njuna zgodba pa me je zelo ganila. Globina čustev, predajanje, naklonjenost… V bistvu tudi Sanja zaključi, da je šlo za odvisnost od ljubezni, sanj. Silvu pa je pred smrtjo omogočila doživeti tiste močne občutke ljubezni, ki jih pri svoji ženi že zdavnaj ni imel več.

Pred časom sem brala en intervju z njo. Ustvarila si je srečno življenje z novim moškim, imata še enega otroka (od prej ima že dve deklici) in naučila se je živeti in biti srečna in zadovoljna.

Definitivno nisi razumela knjige kot tudi kompleksnosti vseh dogodkov in oseb. Zal.

Tako je. Kot terapevtka bi morala pritisniti na moralno odgovornost poročenega moškega in res je čudno, da ji je še ostala licenca. Vzeti moža ženi, predvsem otrokom očeta. Pride karma!