Kaj vse so vas vprašali na razgovorih za delo?

Kje se vidim čez 5let, zadnja prebrana knjiga, hobiji, kako bi reagirala v določeni stituaciji(spori med sodelavci, s šefom), če sem timski človek, za naštet pozitivne lastnosti, negativne…

Mene na treh razgovorih samo to, koliko sem stara, kaj sem delala pred tem in popolnoma nič drugega. Službo sem dobila in sem super zadovoljna :))

V eni od trgovin so mi dali najprej za resevat en vprasalnik na katerem so bila tudi taka vprasanja:
– ali je kdo od sorodnikov ze zaposlen v nasem podjetju?
– ste bili kdaj kaznovani?
– placujete kredit? koliko?
– koliko place imate v trenutni sluzbi? koliko pricakujete pri nas?
– ali imate otroke? koliko?
No, to je bil samo vprasalnik. Gor je bilo se malo morje osebnih vprasanj, ki se jih sploh ne spomnim. Ko sem to brala, sem se ze odlocila, da pri njih pa ne bom, pa ce mi ponudijo nevemkaj. Se mislila, da jih zanima se stevilka mojih spodnjih hlac. :-)))
Pol je bil se razgovor, kjer so povedali kaj naj bi delala in kaj pricakujejo od mene.
Na sreco sem sluzbo imela in sem iskala drugo tako, da sem se lazje odlocila, da to ni to, kar bi delala.
Verjetno bi drugace razmisljala, ce bi bila nezaposlena in potem bi pac ta vprasanja “pozrla” samo, da bi dobila job.

sem jih mela učeraj….kaj sem spraševala kandidate?
poleg vsega kar konkretno zadeva prosto delovno mesto še: izpostavite svoje dobre in slabe lastnosti, zakaj ste se prijavili na ta razpis….

če imam otroka in če si želim še kakšnega

Vprašali so me, od kod mi denar za nakup stanovanja. Koliko zasluži mož in če imam babico ali taščo za varstvo majhnega otroka v primeru bolezni.

Zgleda, da najbolj sprašujejo stvari, ki se jih ne tičejo (in jih sploh naj ne bi spraševali) – če misliš imeti otroka, koliko zasluži mož, če imaš babico za čuvat otroke, od kod ti denar za stanovanje – halo?!
Jaz sem tudi pred leti po pošti dobila za izpolnit nek vprašalnik z vprašanji npr.: ali ste že bili kaznovani, ali ste noseči, ali ste se zdravili zaradi duševnih bolezni… pa še sliko so hoteli imet. Sem jim ga poslala nazaj s komentarjem, da si pa v firmi, ki zastavlja takšna vprašanja, res ne želim delati. Danes mi je žal, da nisem poslala še na delovno inšpekcijo.

Res na razgovorih srečaš čudo od neumnih vprašanj. Eno je recimo naštej 5 svojih slabih lastnosti… kjer te lahko takoj potunkajo, če želijo, kajti za nekoga je lahko nekaj negativnega pozitivno in seveda obratno!!! Sam za najbolj kvalitetne razgovore štejem te, kjer podobne navlake od vprašanj ni in se spraševalec bolj osredotoči na vaše znanje, interes, pogled na delovno mesto, izkušnje…

Rad bi vam podal tudi koristen nasvet, da ne čakajte odgovorov delodajalca in ne izgubljajte časa, ampak pišite prošnje konstantno…. Tudi, ko so vas že povabili na razgovor, kajti saj ne veste če bodo izbrali ravno vas…. In izguljati čas s tem, da čakate tudi po 30 dni na prvo povabilo, ni ravno pametno, hitro je leto okoli….

Aha in pa še nekaj zelo pomembnega…. če vam na koncu razgovora povedo, da je to bil 1. razgovor in da je kandidatov veliko in da vas bodo obvestili po pošti ali ste primerni za 2. krog v tem in tem roku in bla bla bla…nikar jim verjeti, da vas bodo povabili, razen če bi bili ostali kandidati totalen poden, kar pa danes ob taki količini iskalcev zaposlitve skorajda nemogoče. In v tem primeru se jim NE zdite primeren kandidat!!! Če bi bili, bi vam nan zaključku razgovora povedali, da bi zgodbo z vami radi nadaljevali in vas povabili v 2. krog kjer bo takšna in takšna tematika, če se s tem seveda strinjate??? Vsaj tako kažejo moje izkušnje in ni jim malo 😉

Lep pozdrav in obilico sreče pri iskanju zaposliteve!

jutri grem na razgovor za delo v prodajalno z obutvijo

Jaz sem sama poklicala, kjer sem vedela, da iščejo oz. bodo začeli iskati, na Zavodu so rekli, da bo tako. Takoj sem bila povabljena in isti hip sprejeta, iskanje je bilo takoj ustavljeno, nobeno čudno vprašanje. So me že prav ocenili:) Celo sama sem bleknila, da ne vem, če bom znala to delat. Seveda sem se zares takoj naučila in z veseljem delala. Sem se pa tudi z vsemi razumela in vsakemu priskočila, če me je potreboval. Če nimam nič za delat, se mi še bolj vleče.

Jaz pa imam ravno obratno težavo, bil sem na 4 razgovorih in vsi razen z izjemo prvega (kjer smo se konkretno pogovarjali o mojih znanjih do največje podrobnosti) so se končali v cca 5 – 10 min. Vprašanja so bila takšna, da bi lahko izpraševalec vse izvedel že iz mojegega CVja, edina vprašanja izven tega okvirja so bila: 1. če vem kaj o njihovem podjetju(DA), 2. ali imam lasten prevoz(DA) in 3. Ali sem pripravljen delati v izmenah (DA). Nevem kaj si naj mislim o teh suhoparnih razgovorih, sem jim morda že v štartu, ko me zagledajo tako nezanimiv, da me obdelajo samo še formalno 😀 😀 …. Pač nimam karizme Brad Pitta, da bi prevzel in vodil razgovor in čedalje bolj ugotavljam, da dejansko znanje in želja po tistem delu sta manj vredna, kot pa dobre prodajalske sposobnosti, kjer jim pač naložiš kar hočejo slišati in ob temu deluješ ultra samozavestno. No definitivno nisem prestrašen na razgovorih in da bi jecljal itd itd, se pa mogoče vidi malenkost nelagodja.

Hej punce in fantje.
Mene pa zanima, če mi lahko poveste, kako je pri vas izgledal razgovor za službo v zdravstvu, natančneje za MS? Kaj so vas spraševali? Kaj ste odgovarjali glede na to, da znajo biti vprašanja zelo diplomatsko postavljena? 🙂
Hvala, lp

Tezko je ugotoviti, kaj koga zmoti. Izprasevalci na zaposlitvenih intervjujih so si izjemno razlicno. Nekaterim je vsec taksen profil delavca, drugih povsem drugacen.

Praviloma ne morem vedeti. Tako da je se najboljsi recept cim vec razgovorom. Enkrat se ti posreci. 🙂

Enkrat komu ne ustreza, da precej govoris, drugih da premalo govoris. Enkrat nekoga zmoti, da imas faks narejen, drugic se komu zdi cudno, da nimas faksa narejenega, ceprav zahtevajo SS izobrazbo. Vcasih koga zmoti, ker si prelepo oblecen, drugic koga zmoti, ker si manj leop oblecen. Enkrat nekoga zmoti, ker imas svoje mnenje, drugic ker nimas svojega mnenja.

Skratka, pomembno je, da se s kadrovikom ujames. Da se pa ujames, pa praviloma moras imeti tudi sreco, da naletis na taksenga, ki mu bo vsec tvoj profil osebnosti in izkusenj.

Se eno stvari bi omenil.

Brez zaposlitve sem sedaj ze 3 mesece. V tem casu sem imel 8 razgovorov. Na razgovorih sem skoraj vedno dobil obcutek, da namesto dobrih lastnosti cel cas intervjuja isce slabe lastnosti. Sam osebno se najbolje ujamem s kadroviki tam srednjih let. Najhujsi so mladi z malo izkusnjami, ki se ob tem se dokazujejo pred sefom, ki praviloma sedi zraven, in pa starejsi, ki so lahko zelo starokopitni in nekateri polno predsodkov.