uvajanje goste hrane pri 1,5 meseca
Pozdravljeni,
Splosno znano je, da naj bi se gosta hrana zacela uvajati pri 6. mesecih starosti. Poznam pa primer dojencka, ki se doji, vendar pa pol ure po hranjenju spet joce, ker je lacen. Star je 1,5 meseca. Sedaj uvajajo ze gosto hrano, pojedel je ze 1/4 jabolka, potem jabolko z banano in keksom.
Poznam ljudi, ki so jih tako hranili, pri 4 mesecih so jedli ze jajca, meso in navadno mleko. Glede na to, da me imajo za cudno, ker sem omenila da je prezgodaj, bi rada vedela, zakaj postavljate mejo 6 mesecev. Ali je tako napacno, ce se dojencku daje kasice ze pri 1,5 meseca in kaksna skoda se s tem stori?
Hvala za odgovor in LP
Otrokovo črevesje še niti pod razno ni zrelo za takšno vrsto hrane, pri mesecu in pol. Keksi lahko vsebujejo gluten in mleko, na katero je veliko otrok alergičnih, če takšno hrano ponudimo prehitro, lahko s tem naredimo zelo veliko škodo, sploh ko je govora o mleku in jajcih, otrok je lahko zaradi tega do konca življenja alergičen na te sestavine.
Zakaj pa temu otroku potem ne ponudijo mlečnega dodatka?
Mi je kar malo grozno ko berem takšne stvari, ker se mi zdi neodgovorno, da se starši pred uvajanjem kakršnihkoli novih sestavin ne posvetujejo s pediatrom ali preberejo nekaj strokovne literatute na to temo.
lp
čebelček
Ja verjetno le možnost alergije, če tako gledaš na to….ali ni že to dovolj? Če veš da nekaj tvojemu otroku lahko zelo verjetno škodi, pa mu to še vedno omogočaš?
Poleg tega so tu še grozni krči, ki verjetno nepredstavljivo bolijo….če jih imajo otroci že pri samem mleku, kaj šele naredi neustrezna hrana.
Kot sem že dejala, črevesje še niti pod razno ni pripravljeno za takšno vrsto hrane, zakaj pa misliš, da na vseh otroških hranah piše od katerega meseca naprej je kakšna hrana priporočena.
Še enkrat sprašujem zakaj “ti starši” otroku, če je še lačen enostavno ne dajo še mleka???? Zakaj mislijo, da bo po drugi hrani bolj sit kot po mleku, ki je zaenkrat najbolj ustrezno za njega?
Poleg tega večina otrok joka pol ure po hranjenju ali že prej, ker jih črviči, ali imajo kolike, niso podrli kupčka, so zaspani, pokakani, polulani, hočejo bližino staršev, jih zebe, jim je vroče……zato jok ne pomeni nujno da so zopet lačni. Če je otrok dojen in lepo napreduje, so pleničke polulane in pokakane, potem morda jok ni posledica lakote, ampak ostalih faktorjev.
Ne vem zakaj se nekaterim tako mudi z uvajanjem GH, za vse pride svoj čas, saj navsezadnje tudi vozniške izpite ne dajemo otrokom starim 10 let, pa čeprav bi dejansko znali držati volan in pritiskati na pedale, prav tako kot že 1,5 meseca star otrok zna odpirati usta, kar pa še ne pomeni, da mu zato lahko v usta damo karkoli….
lp
Pozdravljeni, tinko polovinko!
Sprašujete, kaj je prav in kdaj se uvaja gosta hrana. Zelo zanimiva dilema, ki nikakor nima preprostega odgovora, kot deluje na prvi pogled. Bom poskušala biti širša v razmišljanju, morda nekoliko nekonvencionalna, da napišemo na forumu še kaj novega (to bo ob vedno podobnih vprašanjih in odgovorih verjetno zanimivo!), morda pa bo za koga to, kar bom napisala, tudi nezaslišano ali nesprejemljivo. Dopuščam vsakršne odzive, pozivam pa vas k prijazni, strpni in argumentirani komunikacije. Dopušam tudi malo ostrejša stališča, ker pač gre za posredno vprašanje o nekom tretjem, ki ne komunicira v tej debati.
Pri uvajanju GH gre za izmenjavo stališč, mnenj, izkušenj, raziskav in praks iz vsega sveta, mnogih kultur, poznane so dileme, ki jih lahko beremo v številnih knjigah o zdravi prehrani in ki so lahko zelo različne. Ne bom zapisaovala stališč La Leche League (ta je v priponkah) ne svojega osebnega pogleda, ki bi prav malo pomenil ob močno različnih pogledih na družinsko prehrano po svetu.
Torej zgodnje hranjenje s hrano, ki ni mleko, v Sloveniji velja za slabšo možnost, jo je pa ob nekaterih predpostavkah morda celo mogoče racionalizirati kot smiselno, vendar, kot bom pojasnila, v tej zgodbi mi tisti keksi zelo štrlijo ven. Pa začnimo na začetku.
Imamo 6t starega dojenčka, ki po podoju joka. Pravite, da joka, ker je lačen. No, tega ne morem vzeti za dejstvo, dokler ne ugotovim, zakaj otrok res joka. Nikakor ne drži, da dojenček, ki joka, to počne zato, ker dobi premalo mleka. To je le eden od mnogih vzrokov za jok. Če bi mamica iskala pomoč pri meni, bi jo najprej podrobno vprašala po znakih, zakaj meni, da se dojenčku godi slabo, kako natanko napreduje (kako lula, kaka, koliko podojev ima, kako aktivno sesa in požira, koliko spi, kako narašča teža, kako se počuti mati,…). Če bi ugotovila, da otrok pridobiva slabo, pod spodnjo mejo 110-115g na teden, bi predlagala več ukrepov za izboljšanje dojenja. Če dojenja ne bi bilo mogoče dobro vzpostaviti (zaradi kakršnega koli dejavnika), bi bil moj naslednji predlog, da mati poskuša črpati in dohranjevati otroka s svojim mlekom. Če črpanje ne bi steklo (spet lahko več vzrokov), bi vsaka svetovalka za dojenje in vsak pediater predlagala dohranjevanje otroka. S čim in kako, to pa je odločitev staršev, ki naj se odločijo na podlagi številnih informacij, ki so jim na voljo.
Pri nas pediatri priporočajo, kot ste zapisali, uvajanje GH po 6m starosti otroka. So izjeme, ko se začne tudi prej. Imate povsem prav, da se je pred leti, desetletji priporočilo glasilo drugače, zdaj pa so nova dogjanja privedla do novih mejnikov. Te informacije so obširno dostopne na forumu Pediatrija.
La Leche League, mednarodna zveza za dojenje, to vidi malo drugače. Za nas ne obstaja točna starostna meja, ko začnemo z GH, temveč idealno uvajanje GH poteka tedaj, ko otrok pokaže znake za GH. To se običajno zgodi enkrat v drugi polovici prvega leta. Lako kasneje kot pri 6m, mogoče pa tudi že prej. Tako stališče ima LLL že zelo dolgo in ga ne spreminja. Več o tem, tukaj. Posebej zanimiva je zadnja povezava, kjer so odlični članki o uvajanju GH na pobudo otroka.
Znaki zrelosti za gosto hrano (kratko):
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1337&t=1337
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=906&t=906
Kdaj in kako začeti:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1969&t=1962 (čl. Uvajanje goste hrane)
http://www.who.int/topics/breastfeeding/en/ (priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1434&t=1431 (nasvet pediatrinje – lakt. svetovalke)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4645267 (kako zamenjevati dojenje z obroki)
http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/knjiga_alergije/recepti.php#1 (prvi recepti)
Uvajanje goste hrane in odstavljanje od dojenja na pobudo otroka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4674712 (več odličnih tujih povezav)
Kar je mene v vašem vprašanju posebej spodbudilo k pisanju, je dilema, kaj storijo mamice po svetu, v raznih kulturah in okoliščinah, če dojenje ne gre, otrok pa je BISTVENO premajhen za spontano uvajanje GH na pobudo otroka. To 1,5m otrok zagotovo je. Sicer dopuščam možnost, da morda celo 1,5m otrok že kaže kakšne znake zrelosti za GH, vendar je vseeno zelo malo verjetno (zobenje, sedenje ob opori, dobra koordinacija roke – usta, zanimanje za hrano, seganje po njej,…). Gotovo ima ta otroček vsaj en znak, izgubljanje refleksa izplazenja jezička, sicer bi verjetno ne mogel pojesti toliko, kot navajate, kajti hrano bi dosledno izrival ali pojedel komaj kaj.
Pri nas običajno ni dileme. Zdravnik priporoči dodajanje prilagojenega mleka. Kaj pa, ko to mleko ni na voljo? Kaj pa v družinah, ki so strogo proti prehrani, ki je industrijsko obdelana (kar mlečne forumule so)? Kaj pa tam, kjer 1,5m otrok kaže znake neprenašanja vsakršnih mlečnih formul (obstajajo primeri plemen v J Ameriki, kjer so dojenčki ob uporabi naših mlečnih mešanic doživeli hude bolezenske reakcije, npr. slepoto, smrt idr.)? Kaj pa v družinah, kjer starši razpolagajo s takimi znanji ali prepričanji o prehrani, kjer ne sprejemajo toplotno obdelane hrane (formule so pasterizirane)? Lahko seveda sodimo z našega, slovenskega, evropskega, zahodnega kulturnega vidika, da je to norost, vendar dejstvo ostaja, da razlike v načinih nranjenja obstajajo in so lahko zelo velike. Torej obstajajo tudi primeri, ko starši dojenčke raje kot s prilagojenimi mleki začno hraniti s svežimi, organskimi, sezonskimi, nežnimi, razredčenimi, sadnimi in zelenjavnimi sokovi (npr. korenčkov, bučkin, solatni, jabolčni, grozdni,…) že zgodaj. Zanimivo, da ta praksa malce spominja na ukrepe, ki so jih ob težavah z dojenjem poznali pred nekaj desetletji tudi pri nas.
No, malce dvomim, ali v družini, ki jo opisujete, sledijo prepričanju, da je sveža, vitaminska, z minerali, encimi in protitelesi bogata in polnovredna nemlečna prehrana boljša od prilagojenega mleka – zaradi tistih keksov, ki jih omenjate. Ti ZAGOTOVO ne sodijo v prehrano 1,5m dojenčka. Sem pa brala strokovno literaturo, da so ponekod otrokom zgodaj ponujali vitaminsko vodo, v kateri so se prek noči namakali domači žitni otrobi, ali pa so v tako vodo zmešali sveže sokove…
Živila, ki jih omenjate, npr. jajca, navadno pasterizirano mleko, mnoga žita idr., so močno alergena. Otrok se ob redni prehrani v rosnem obdobju lahko senzibilizira. Verjetno alergij in raznih bolezni je zelo velika. Morda se bodo te pokazale šele kasneje, recimo v puberteti ali nekoč v življenju. Pride lahko do zgodnjih deformacij črevesja, do gnitja v prebavilih, ki nikakor še niso dobro poseljena s koristno bakterijsko floro, pride lahko do izčrpavanja mineralov, recimo kalcija iz kosti otroka, zaradi česar je ogrožen njegov razvoj, do pomanjkanja vitaminov, ki so lahko usodna… Skratka, s takim načinom prehranjevanja, če govorimo o standardni moderni prehrani odraslega človeka, posebej industrijsko predelani, prekuhani, demineralizirani, devitaminizirani, z umetnimi dodatki živilom, brez encimov, brez ustrezne sestave hranilnih snovi, nedvomno ogrožamo zdravje dojenčka. Posledice so lahko takojšnje ali zakasnele, žal ne moremo vedeti. Zato nekateri starši zmotno menijo, da se preveč komplicira in rečejo, da je vse ok, če nima otrok kakšnih kolik ali izpuščajev. Pomembno je vedeti tudi, da se otrok lahko senzibilizira že v maternici oz. da je že materina prehrana v nosečnosti vplivala na njegovo zdravje, razvoj,… če je otrok krepak in zdrav, če je mati uživala kar najboljšo hrano, potem bo znala verjetno tudi bolje presojati, kaj je primerno za tako majhnega dojenčka, če ga morebiti ni mogoče hraniti z mlekom.
Ne vem, kakšen je vas odnos s starši tega otroka. Menim, da morda lahko poskusite pomagati predvsem v prvem delu – ponuditi številko svetovalk za dojenje, da bi mamica lahko dalje in bolje dojila. Tu boste lahko najbolj v pomoč. Prepričevanje, da starši ravnajo napak, je po izkušnjah LLL zelo dvorezen meč. V največ primerih bo reakcija na kritiko skrajno negativna, porušimo zaupanje in pomoč ni več mogoča. Pravzaprav je še večja možnost, da bodo straši tedaj v jezi, češ da jim nihče ne bo solil pameti, še utrdili svojo pozicijo.
Skratka, ne drži, da postavljamo mejo pri 6m, vsaj kar se tiče LLL, to ne drži. Argumente sem vam pripela.
Ali je napačno, če se dojenčka hrani z GH pri 1,5m? Na to ne želim odgovoriti z da ali z ne, ker sem prebrala preveč, da bi se lahko opredelila. Sem pa vam navedla možnosti, kako ravnajo nekateri in upam, da sem to naredila razumljivo. Dopuščam možnost, da taka situacija ni povsem nemogoča, torej zgodnja potreba po GH, čeprav verjetno ZELO redko. Škoda pa bi se zminimizirala ob skrbnem, pametnem, strokovno preverjenem jedilniku otroka s polnovredno, organsko, svežo in uravnoteženo prehrano in zelo postopnim in previdnim uvajanjem živil. Menim, da bi moral biti s tem absolutno seznanjen otrokov pediater in morda še kak drug, na primer zaupanja vreden odličen prehranski strokovnjak.
Želela sem predstaviti še nekatere druge načine razmišljanja, onkraj uradnih priporočil. Moj namen nikakor ni, da bi ta priporočila odklanjala ali negirala. Nasprotno. Traktat je namenjen predvsem temu, da si širimo poglede, razmišljamo zunaj kalupov in poskušamo razumeti tiste, ki ravnajo drugače. Ali ravnajo prav in v dobro otrok, to pa je sveda zelo občutljivo in individualno vprašanje.
najlepsa hvala za tako izcrpen pogovor. ideja o uvajanju goste hrane prihaja od babice tega dojencka, njegova starsa pa sta prevec pod njenim vlipom 🙂
jaz nasvetov ne dajem, saj je smesno, kaj pa jaz o tem vem, saj se nimam lastnih otrok in ne solim pameti okoli. izrazila sem svoje mnenje, pa sem bila napadena z vseh strani 🙂
zivim pa v eni najbolj razvitih drzav v EU, praksa tu je nasploh, da se GH zacne uvajati s 3 meseci, jasno, saj je porodniskega dopusta le 15 tednov.
LP
Ja, prakse po državah EU so različne. Pri nas je zaradi pogostih sistematskih pregledov verjetno veliko stika staršev s pediatri in zato kar veliko uradnih informacij v tej smeri. Ne vem, kako je v državi, kjer vi živite.
No, za piškote sem 100% prepričana, da ne sodijo v prehrano 1,5m otroka. Je pa stvar debate in argumentov, kaj narediti po 3m, če dojenje ni mogoče. Vsekakor ne vem, ali bi bilo morda mamici in očku tega otročka ljubo, da bi prišla v stik s kakšnimi kakovostnimi članki o dojenju ali pač ne in želita odločitve prepuščati babici. Lahko jim npr. natisnete kakšen članek iz prve lepljive teme zgoraj in odnesete v branje. Brez komentarjev bi bilo najbolje, saj vidite, ljudje se takoj počutjo napadene in ogrožene… Če raje ne, pač ne, to presodite glede na pričakovani odziv. Ni treba, da karkoli ob tem komentirate, le da ste našli zanimivo branje, ki bo mogoče v pomoč pri dojenju (tisto o GH pa se lahko delate, kot da je vse ok in da se vas ne tiče). Torej lahko pač nekaj najdete in ponudite. Odpirati oči ljudem je silno težka naloga, ker pravzaprav tega ne moremo, lahko jim le pomagamo najti pot, da jih odprejo hote in sami.
No, vsekakor je dobra stran tukaj za vas, kajne. Če boste imeli svojega otroka, boste na to dilemo že vsaj nekoliko pripravljeni in tudi zaradi svoje zvedavosti bolj samozavestni.