Sreča v nesreči!
Draga dekleta,
moja zgodba je sledeča. Prvi IVF sem imela v LJ, kjer so bili rezultati dokaj slabi (4 celice, ena slabša blastocista, rezultat je bil seveda negativen). Po 4-ih mesecih sva se odločila probati pri Rešu. Načeloma skoraj ista zdravila in doze (po menenju Reša) + aglurab (imam policistične jajčnike, endometriozo in neprehodni jajcevod, partner je BP). Rezultat je bil neverjeten. 10 celic, 9 oplojenih, od tega 7 odločnih blastocist. Sreča je bila popolna. Odločila sva se, da za dve blastocisti, čeprav je Reš skoraj predlagal, da bi rajše eno (glede na mojih 29 let). No pa smo čakali na test. In bil je pozitiven. Sreča spet popolna. Čakanje na prvi UZ pri Rešu je bilo eno samo matranje, ker sem preveč prebirala po forumih (možnost, da ni srčka, da ni ploda…). Pa sta naju presenetila dva. Šok, presenečenje in na koncu sreča. Moja osebna G me je naročila na prvi pregled sredi dvanajstega tedna kjer je sledil šok. Bili so trije. Takoj sem klicala Reša, ki je brez obotavljanja rekel, da naj prideva takoj naslednji dan zjutraj k njemu na UZ. In seveda je tudi on potrdil tri. ŠOK!!! Takoj je predlagal, da enega vzamemo ven, ker je tveganje preveliko tako zame, kot za malčke. Pa sva se odločila za to opcijo. Boleče, žalostno ampak najboljše za vse. Vem, da verjetno večina ne bo razumela, pa vseeno. Verjemite, da je tako najboljše za vse (mi je potrdilo več strokovnjakov, da je bila to najbolj pametna odločitev). Čez 3 dni smo imeli pri Reševi hčeri NS, kjer je želel biti prisoten tudi Reš (vsa čast, da se je toliko zavzel). Vse ok, NS 1:2900 (kar naj bi bilo za moja leta čisto normalno), sledil pa je naslednji šok. Ostala sta enojajčna dvojčka z eno posteljico. To pa zopet lahko privede do 1000 zapletov. Pa že sedaj je eden malenkost manjši kot drugi. :(((((( Zaenkrat pravijo, da je vse ok. Obstaja pa nevarnost, da bo eden ‘zažiral’ drugega in da bosta zato oba umrla že v maternici ali pa da se bosta rodila veliko prekmalu kar pa je spet ena velika nevarnost za njuno zdravje.
Pa so skrbi spet tukaj. Neprespane noči. Kljub temu, da sem se odločila, da bo vse ok, me spreletava srh ob misli, da bo šlo nekaj narobe.
Moja srečno/žalostna zgodba! Sedaj smo v 13. tednu in čakamo pregled po Novem Letu, da vidimo kaj se dogaja. ;(((((
Bini, kakšna zgodba…je to možno da ti vstavijo 2 potem pa ratajo 3, še nisem zasledila?
Tudi jaz mislim da si se prav odločila da enega daš ven, saj bi bilo preveč ogroženo tako tvoje kot njihovo zdravje.
Ti samo misli na najboljše..vse bo vredu 🙂
Tudi jaz sem v januarju naročena pri Rešu na prvi posvet, namreč trudiva se že 2 leti in pol.
Te lahko vprašam kako boleča je bila punkcija?
Kako je potekal prvi pregled?
LP
Res zanimiva zgodba, kaj vse nas se caka, bi clovek rekel, da cakamo samo na tisti plus in bo vse ok…pa ni. veliko je takih zgodb, ko se potem ugotovi na prvem uz da nekaj ni narobe…ali pa kasneje. Je res kot pravijo, da nosecnost po ivf nikakor ni primerljiva nosecnosti pri zenska, ki normalno zanosijo… 🙁
zakaj pa bi bilo bolj nevarno ce so trojcki? pa kako je to mozno, da samo enega potegnejo ven, drugi pa ostanejo?
Marjetica,
je možno, ker se je en delil po tem ko so mi ga vstavili, vendar Reš tega žal ni videl na prvem UZ in smo redukcijo naredili kar pozno. :(( Punkcija pri Rešu pa je veeeeeellliiikkoooo manj boleča kot je bila moja prva v LJ, pa sem imela v LJ 4 celice, pri Rešu pa 10. Sicer mi je delala Reševa hči ampak je tudi ona super. Skoz te vmes sprašuje, če si ok, če lahko nadaljuje, ti pove kdaj bo malo zabolelo…. Reš pa mi je delal redukcijo enega, ki pa je približno tako, kot bi ti delali punkcijo. Nič se bat. Pri Rešu so res vsi super! Na prvem pregledu je pri nama potekalo zelo hitro, ker sem jaz imela že čisto vse preiskave narejene v LJ, tako, da je samo pogledal izvide in že predlagal, da gremo z naslednjo menstruacijo v boj. Pa smo šli.
ShoSho,
ja tudi jaz sem mislila, da me je plus na testu odrešil vseh težav, pa sem ugotovila, da le ni vse tako rožnato. Nosečnost s tremi je problematična, ker te otroke težko in v redkih primerih donosiš do več kot 7 mesecev. Ponavadi se rodijo v 5, 6 mesecu in potem je velika možnost, da je z njimi kaj narobe. Ko sem šla en dan po redukciji na urgenco na ginekološko (ker se mi je začel pojavljat krvavo rjav izcedek in bolečine v trebuhu), mi je spet ena super zdravnica tam rekla (mislim, da ji je bilo ime Helena in res vsa ji čast za prijaznost, razlago in vse skupaj), da sem se odločila prav, ker se taki otroci rodijo avtisti, gluhi, slepi… Načeloma je celotna stroka za to, da ostaneta samo dva oz. celo eden. Pri redukciji pa ni tako, da ti ga potegnejo ven (no pri meni ni bilo tako, ker so mi jo delali v 12- tednu kar je hudo pozno). Jaz ga imam še vedno notri ampak se ‘suši’ in počasi čez izcedek delno izloča. Kaj točno je Reš naredil ne vem, ker nisem spraševala (nočem niti vedet), Reš pa je bil toliko uvideven, da mi ni nič govoril in da, ko sta mi s sinom to delala, sta vseskozi šepetala, da me ne bi s čim še bolj prizadela, ker sem itak jokala ves čas. Tudi partner ni smel bit zraven, da tudi on nebi videl kaj delata. In tudi ekran od UZ-ja obrne stran od tebe. In tudi prvič v vsem času, da mi je rekel: sedaj pa domov in počivat. Zaslužite si! Drugače on ne priznava bolniške za punkcije, transferje….
Kokla,
hvala!
Moram pa še enkrat pohvalit vso Reševo ekipo! Sploh pa dr. Reša. Še noben zdravnik se ni toliko zavzel zame. Zato punce, ki nameravate it k Rešu, brez bojazni. Mogoče deluje bolj grob z besedami ampak ko pa pride do kakšne take stvari, te pa kliče tudi ob 05.30 zjutraj z hudo negotovim glasom. Te tolaži in ti vliva upanje, Meni je rekel: gospa lahko, da bom z redukcijo enega povzročil, da bo šlo vse naprej ampak boljše, da jih izgubite zdaj, kot, da jih rodite v 5. mesecu. Sicer pa imava še eno nogometno moštvo zamrznjeno! In me potreplja po rami z nasmehom. 🙂 To mi je res veliko pomenilo.
Jaz pa ostajam pozitivna in sem odločena, da bo vse ok in da bom malčka donosila do vsaj 35. tedna! 🙂
Bini 1983,
wow to res nisem vedla. sem se pa sprasevala, kaj ce ratajo trojcki (meni so vnesli dva embria), in eden izmed njih ni ok, ni srcka, ali kaj…kako se nadaljuje nosecnost. no pa zdaj vem…
MARJETICA,
jaz sem imela punkcijo v generalni anesteziji, 24 foliklov, zbudila sem se v presneto hudih bolecinah, pa se 5 dni do ET me je vse bolelo, sploh ko se je mehur napolnil…preiskave pa partner itak samo spermiogram, ti pa poleg UZ da se vidi endometrij kak je, jaz sem imela uz se 2 dan menstrucije, tik preden sme se zacela spikat, in pa kri, meddrugim tudi na 2 dan menstrucije…aja, jaz sem morala se en specialni uz narest, z nekim kontrastom da se vidi maternica zvseh strani…
Marjetica,
jaz sem imela HSG, Laparo, hormonski test, test na spolno prenosljive bolezni, krvno grupo in Pap test, ki ni starejši od 1 leta. Partner pa spermiogram (ki ga je pri Rešu itak na prvi dan pregleda še enkrat delal) in pa test na spolno prenosljive bolezni.
Jaz morem rečt, da punkcija ni ravno obisk pri prijateljici. Seveda, da boli. Verjetno pa je vse odvisno od praga bolečine. Jaz nisem pustila, da mi Reševa hči vmes dela ‘postanke’. Boli me sedaj in me bo tudi, če bo vmes za minuto nehala. Naredi vse naenkrat in mir. Ampak naj vam povem, da tudi nosečnost ni brez bolečin. Skoz me nekaj špika, boli, pritiska….pa naj bi bilo vse ok. Se spomnim, da sem dostikrat med matranjem za otroka mojemu partnerju rekla, da bo to mačji kašelj nasproti temu, ko enkrat zanosim. Pa se je res izkazalo tako. Ampak ni ga čez optimizem in dobro voljo! 🙂
Sho Sho,
mogoče pa srček še začne biti, če si še čisto na začetku. 🙂 Nekateri so bolj leni. 🙂 Poznam primere! Drugače, pa ti bodo zdravniki povedali kako naprej. Mogoče ga bodo celo pustili notri -meni so ga, samo prej so ga …. ;(
Bini čestitam!
Svetujem ti, da ne obiskuješ več forumov.
Tudi ženske, ki po naravni poti zanosijo in donosijo enojajčne dvojčke imajo najbrž podobne nosočnosti kot ti, samo razlika je, da pri njih ne komplicirajo toliko in ne opozarjajo na vsako odstopanje. Kolkor mi je znano je vedno eden od enojajčnih dvojčkov manjši med nosečnostjo in včasih ostane tako vedno.
NE BERI VEČ FORUMOV!!!
VSE BO OK, SAMO NE OBREMENJUJ SE.
SREČNO!
Draga dekleta,
imam žalostno novico 🙁 v 16. tednu sem morala roditi moja sončka, saj mi je odtekala plodovnica in ni bilo več pomoči 🙁 Na LJ kliniki mi je več zdravnikov (med drugim tudi primarij Cerar) rekel, da je do tega verjetno prišlo, ker mi je dr. Reš delal fetoredukcijo tretjega vaginalno in ne čez trebuh, ter, da bi mi moral fetoredukcijo narediti na enojajčnih dvojčkih in ne na samostojnem plodu. Kaj je res in kaj ne ne vem. Resnica pa je, da večje bolečine še v življenju nisem čutila in da imam občutek, da se mi podira cel svet. ;( Bolečina je nečloveška!
Ojoj Bini1983, ob takih zgodbah človek ne najde besed. tudi tisti ne, ki je dal take in podobne stvari čez. Vem, kaj pomeni izguba ploda (sicer bol na začetku nosečnosti), sem to že dvakrat doživela in upam,da nikoli več. drugega, kot drži se, ti ne bom rekla. saj vem, da trenutno ne najdeš nobene svetle točke, nobenega sončnega žarka, ki bi te potegnil ven!
Me pa zanima še, kako veš, da ti je odtekla plodovnica. sem v zadnjem času že od ene 2 na forumu prebrala, da ji je v takem “dokaj” zgodnem času odtekla plodovnica (ponavadi to slišimo, da se je zgodilo tik pred porodom). začneš tudi karvaveti, ali kaj?
DRŽI se!!
miškamaša,
sama sem imela od fetoredukcije naprej en čuden izcedek zaradi katerega sem 2x bila na ginekološki urgenci in obakrat so mi zagotovili, da je to zaradi fetoredukcije in da je to normalno. 4 dni pred žalostnim dogodkom pa sem v nekem trenutku imela čisto mokre spodnje hlače. Barva je bila prozorno rozasta. In takrat je verjetno prišlo do končnega izlitja. Krvavitve pa nobene. Pomislila sem, da mi je odtekla voda, vendar sem se v naslednjem trenutku potolažila, da sigurno kompliciram in da če sem bila 2x na urgenci in so rekli, da je ok, sigurno tudi sedaj ni nič narobe. No pa sem čez 3 dni ugotovila na rednem pregledu pri ginekologinji, da je hudo narobe, saj moja takrat še živa sončka nista imela več plodovnice.
Na forum sem napisala ta grozni konec zato, da dobro razmislite predno se spuščate v kakšne posege. Predno se greste kaj takega zberite čim več zdravniških mnenj kako naj postopki potekajo. Posvetujte se. Ne delajte stvari z glavo skozi zid, kot sva to naredila midva, ker sva se ustrašila trojčkov. Sedaj pa me grize slaba vest in občutek krivde, da je bila to kazen, ker sem enega sončka v 12 tednu dala stran. 🙁
Kakorkoli, premislite predno reagirate, ker je lahko kasneje veliko prepozno. 🙁 Še bolj grozno pa je, da moraš normalno roditi, kot se je zgodilo meni, ker sta bila že tako velika! ;(
Js upam,da se bo našla kakšna, ki te bo lahko s svojimi izkušnjami potolažila. Sama lahko rečem, da te deloma razumem, da točno vem, kako ti je. seveda v tistem delu, kar sem tudi sama doživela. za vse ostalo pa lahko rečem samo, da je res grozno, kaj se dogaja, da bi prišli do svojih sončkov in čez kaj vse moramo it…
drži se!!!
Dekleta,
hvala za besede in tolažbo. Res je, da me bo potolažil samo čas.
ShoSho, vprašali so me, če se želim od njiju posloviti, pa sem rekla, da ne, ker mi bo še bolj hudo. Pa ne vem, če nisem naredila napako, ker se vsako minuto sprašujem komu sta bila podobna, kakšnega spola sta bila moja sončka… Tisoč vprašanj, na katere ne najdem odgovora. Posloviti pa se imam še možnost, saj moraš podpisati papir na katerem se opredeliš kako želiš, da sta pokopana. Samostojno ali skupinsko. Pa sva se takrat odločila, da skupinsko. In moja sončka bosta pokopana zadnji ponedeljek v mesecu na Žalah. Kolikor sem rekla, da ne želim nič vedeti, toliko mi je sedaj žal. In 99% sem bom šla od njiju posloviti na pogreb, ker se mi srce para, ko pomislim, da moja sončka ne bosta imela nobenega na zadnji poti. ;( Konec koncev sem njuna mama in bom do konca življenja!
Bini,
Žal mi je za tvojo izgubo.
Kaj bi bilo, če bi bilo ne moreš nikoli vedeti… če bi se odločila obdržati vse 3, če bi ti naredili drugačen poseg, če bi… Vedi le to, da si se odločila najboljše kolikor si se lahko. Prav tako so ti vsi strokovnjaki pomagali po najboljših močeh. Cerar bi ti lahko tiste besede prišparal, saj tudi on ne more 100% vedeti zakaj je prišlo do tega in tudi na tem forumu je bil kdaj že omenjen v ne tako dobri luči.
Imam prijateljico, ki ima dvojčke, ki sta imela skupno posteljico. To je dejansko zelo tvegana nosečnost. In imam še eno prijateljico, ki se ji je po IVF postopku rodil hudo deformiran otrok, ki je živel manj kot uro… Kasneje je ponovno zanosila z IVF postopki (prav vsi so ji po tej 1. nosečnosti uspeli) in danes ima 3 zdrave otroke. Jamra od preutrujenosti, a je srečna, da jih ima.
Vem, da te besede ne bodo potolažile. Naredi vse, da odžaluješ – zjoči se, crkljajta se s tvojim, se pogovarjajta, pojdita na pogreb… nato pa naprej v nove boje.
Objem!
…kot bi brala svojo zgodbo. Tudi jaz sem v 16-tem tednu rodila dvojčke, dober mesec nazaj. Bolečina je nepopisna, zato te popolnoma razumem….tudi meni je pri enemu od njiju odtekla voda….
Tudi jaz nisem hotela nič videti in tudi jaz nisem vedela spolov…..ampak boš vse to izvedela, ko boš po 3 tednih dobila domov izvide……