SODNI IZVEDENCI
Prejšnji teden je v reviji ONA bilo moč prebrati zelo dober uvodnik Nike Vistoropski in sprožile so se domine…
Kopiram blog Matica Munca in vesela bi bila, če bi dobila še kakšno vašo izkušnjo, lahko tudi v ZS.
[center]Pred manj kot tednom dni je novinarka Nika Vistoropski napisala uvodnik za prilogo Ona. V njem je popisala v Sloveniji povsem običajno arogantno in nestrokovno vedenje oseb, ki sami sebi pravijo sodni izvedenci s področja psihologije ali psihiatrije. Resnici na ljubo tega ne trdijo samo sami, temveč jim je tak naziv podala Republika Slovenija, ko jim je podelila licenco. O tem smo nekateri že pisali, vendar večino v prazno. V boju za pravice otrok v Sloveniji je ta uvodnik prelomen, saj je prišlo do neverjetnega sosledja dogodkov.
Samo na mojem Facebook profilu je bil uvodnik bran prebran s strani več kot 20.000 oseb. Nimam podatka za uradni arhiv Dela in še manj prodajo tistega torka. Glede na borno kvaliteto samega Dela in veliko višjo One si upam sklepati, da je prodaja ob torkih najvišja v tednu. Tudi sam obdržim Ono in zavržem tisto plahto nekoristnega pisanja. Branost je bila nedvomna visoka, zelo visoka. Ne gre pa zgolj za branost, gre za odziv ljudi.
V sredo in četrtek prejšnjega tedna je veliko ljudi želelo izraziti svoje ogorčenje na način, da je pisalo na naslove odgovornih za takšno grozljivo stanje na področju sodnega izvedeništva psihologije in psihiatrije. Pisali so tako Varuhu človekovih pravic, na Zbornico kliničnih psihologov in na Ministrstvo za pravosodje, ki je formalno odgovorno za izvedence. To niso bila posamezna pisma, temveč jih je bilo več deset. Vmes tudi nekaj ljudi, ki imajo nekaj več socialne moči, ki jim rečemo tudi mnenjski voditelji ali vsaj znane osebe. Ta vihar elektronske in navadne pošte je trajal dva dni.
V petek so začeli prihajati odzivi. Zbornica je sporočila, da že poteka notranji nadzor, prav tako je Ministrstvo sprožilo postopke ugotavljanja identitete osebe. V treh dneh. Nekateri ljudje se leta trudijo sprožiti odzive uradnih institucij, pod vplivom medija se zgodijo v treh dneh. Strah je tudi na strani institucij, politična situacija je negotova in prav kmalu se lahko zgodi, da bodo morali dejansko odgovarjati za svoje početje. Samo upam, da tudi NPU budno spremlja dogajanje na področju lažnivih in nestrokovnih odgovornih oseb.
Seveda nas vseh ne bodo pomirili zgolj s papirnatim odzivom, da bodo določeni postopki stekli. Teh pomiritvenih taktik imamo že čez glavo dovolj. Prihaja čas rezultatov! Ni dovolj, da nas odpravite s svojimi birokratskimi floskulami, zahtevamo učinkovitost. In seveda se lahko tudi zavedate, da je vse skupaj zgolj vršiček ledene gore. Kot je v komentarju med drugim zapisala predsednica Združenja proti spolni zlorabi Katja Bašič:
»…Tudi sami smo z veseljem prebrali članek omenjene novinarke ter ji tudi pisali, saj članek pravzaprav povzema naše razmišljanje, doživljanje in izkušnje v povezavi z delom mnogih izvedencev. V članku smo prepoznali kritiko obstoječega stanja in potrebo po spremembah…«
Seveda ne gre za spodrsljaj ene osebe, gre za sistemsko anomalijo, ki traja že desetletja. Želite imena ljudi, ki to počnejo? Ko bodo stali na sodiščih, to ne bo noben problem. Njihova imena in podatki so že zdaj del informacij javnega značaja in javno dostopni na internetu. Poiščite jih! To so ljudje, ki uživajo ugled med nami, za vrati svojih pisarn pa počnejo stvari, kot so opisane v uvodniku.
V zadnjih letih smo bili posamezniki, ki smo se borili za pravice otrok in šibkih pogosto izpostavljeni kot osamljeni norci, ki svoje parole pljuvamo zgolj iz paranoičnih ali samopromocijskih nagibov. No, dame in gospodje na uglednih položajih, ta čas, ko ste nas odpravili tako zlahka, je neizogibno prešel. Vedno več ljudi se zaveda, kaj je resnica in so za njo pripravljeni tudi kaj narediti. Boj za pravice otrok v Sloveniji se šele zares začenja in zdaj vas je lahko resnično strah. Snežne kepe, ki se vali po pobočju javnega mnenja, ni mogoče več ustaviti.
Upam, da ste zdaj tudi skeptiki dobili dokaz, kakšno moč ima posameznik, aktivni državljan, ki napiše pismo? Kadar je takšnih posameznikov dovolj je to masa, da kritična masa, ki premika meje realnega. Možno je. Tukaj in zdaj! V Sloveniji leta 2014 se je prejšnji teden nekaj premaknilo, kar je bilo težko verjeti. Naša dolžnost je, da se premika dalje, da ne bomo ostali zadovoljni zgolj ob prvem znaku sprememb in ponovno zaspali na malih lovorikah. Boj za pravice je odprt!
P.s. Kdor je slučajno zgrešil uvodnik, tukaj je link:
https://www.facebook.com/notes/zveza-odgovornih-proti-spolni-zlorabi/paradi%C5%BEnik-paradajz-uvodnik-nike-vistoropski-za-ono-dne-27-maja-2014/241887089352996%5B/center%5D%5B/i%5D%5B/b%5D
Mah, mediacije še na sodišču nimajo ali pa le-ta ni dostopna tistim, ki bi jo potrebovali in se zanjo odločili.
CSDji naj bi imeli neko svetovalno vlogo pred ločitvijo, samo je ne izvajajo. Na brzaka spocajo skupaj tisti zapisnik in ga pošljejo na sodišče, ki to skrpucalo celo upošteva kot verodostojen dokument.
Saj imamo, pa ljudje ne hodijo na to, ker ne rabijo, ko pa zagusti…[/quote]
No, plačljiva mediacija obstaja, vprašanje, koliko ljudi si lahko privošči plačat. Na sodišču jo ponudijo po meni neznanem ključu, nekaterim ja, druge pustijo, da se gredo tožarit.
CSD odigra vlogo, če slučajno naletiš na delavko, ki se ji celo ljubi dejansko posredovat. Moja kolegica je z možem celo leto hodila tja, da so dosegli dogovor in ni bilo treba na sodišče (se tožarit, vlogo je bilo seveda treba dati). Ampak to je zgolj in samo zasluga te konkretne osebe, nikakor to ni sistemsko izvajano, če je morebiti že predvideno.
Pa sorodstvo vključit, ker starši znajo fajn drek zamešat.
Slučajno se zdaj po službeni dolžnosti družim s starejšimi in imajo otroke stare cirka toliko, kot sem jaz. In pri tej ženski se je ločil sin … in me vpraša, če imam kak nasvet. Sem ji rekla, naj se čim več vmešava in naj ne razpihuje, temveč miri. Naj se osredotoči na sina in kaj naredit za njega, da bo lažje, ne se osredotočit na ženo in jo vlačit po zobeh.
Se ji je zdel koristen nasvet, bom videla, ali se ga lahko tudi drži (se ne vidimo vsak dan).
Saj prijatelji in sorodniki so fajn, ampak včasih kdo misli, da mora udrihati po bivšem zakoncu, da bo s tem naredil uslugo prijatelju/sorodniku. Pa ni tako.
Vem, kako je bilo pri meni. Nisem rabila tega, da govorijo čez njega in mi povedo vse, kar se jim je zdelo narobe pri njem. Pa ne se mu pustit, pa kaj si dovoli, pa kaj si misli … Potem mi je pa oče doma rekel, naj premislim, na koliko vrednotim svoj mir. No, pa tudi jaz nisem tak tip, da iščem prepire (nick je samo sklop črk, ampak enim je to dovolj, jih vsebina ne zanima).
Me pa spravi na obrate, da so čisto logične stvari tako prekleto komplicirane in težke in prizadenejo toliko ljudi. Sploh otroke.
Moja izkušnja…
V našem koncu je bilo kar nekaj BREZPLAČNIH svetovalnic o vzgoji, komunikaciji in celo mediacij. Obisk – eden ali dva, tako da zdaj še nekatere delujejo, drugih že zdavnaj ne več.
In npr. ko sem jaz objavila in še en psihoterapevtski zavod, da bova nudila brezplačno pomoč ljudem, kaj mislite kakšen je bil odziv. Zelo, zelo slab. Zdaj, ko pa so cene…imam pa polno.
Mislim, da je veliko pred tem, da ni pomoči, zavest ljudi, da nočejo pomoči, oz. so prepričani, da jo ne rabijo. Ko je pa zadeva globoko predaleč, potem bi pa želeli rešitev zdaj in takoj, kar pa žal ne gre. In kolikor jaz spremljam, ni težava, da ni ponudbe, ni težava, da ni denarja (imam jaz na terapijah nekaj tistih, ki so na socialni pomoči, pa mi še en ni rekel, da ne more plačati, ker so se odločili za spremembo), ampak v tem, da so ljudje sprva prepričani, da zmorejo sami, potem jih je sram, potem so izgovori… Ampak to je zgolj moje mnenje in opažanje, ko sem na drugi strani. Lahko bi še dodala, da imajo nekateri slabo izkušnjo s CSD in jih je strah.
Je pa definitivno veliko lažje in ceneje iti na mediacijo, najti tam skupni jezik, kot pa se vlači po sodišču, a mislim, da more biti tu izpolnjen še en pogoj, kar je težava tudi v enostarševskih družinah – to gre, če sta obe strani odgovorni, če je pa samo ena…nikogar ne moreš v nič prisiliti in za dialog, kot za prepir sta potrebna 2.
No in ko si sredi sodne bitke, potem plačaš ca. 900 € za loterijo, ki odloča o tem kako boš živel. In pričakuješ čudež, čeprav v naprej veš, da je logika skregana z realnostjo.
Jaz osebno podpiram stike in bi morale obe strani prevzeti odgovornost, ampak polno, brez šlepanj in nagajanj, če pa tega ni… Ker so kobajagi stiki v korist otrok jih dajmo imeti, pa če tudi so slabi in neskrbnik ogroža otroka, tu pa stopim na stran otroka. Ni res, da mora imeti stik z obema staršema, ker je to njegova pravica in pravica neskrbnika. Zakaj že ima neskrbnik več ali manj samo pravice in skrbnik samo odgovornosti? Otrok ima tudi pravico do normalnega razvoja, kar je pred pravico do stikov. Ker če je res njegov normalni razvoj vezan na stik z osebkoma, ki sta ga spočela, potem to pomeni, da otroci, ki so bili posvojeni in tisti, ki jim je kateri roditelj umrl, so avtomatsko obsojeni na propad. No in potem ti en izvedenec pove, da si…ker on že ve, po tem ko tebe in otroka vidim 1 x, 2 x. Jao kam smo prišli.
s sodno izvedenko je še kar ok glede na vse zapisano o njih. Je imela 2x srečanje z vsakim družinskim članom, opravila po tri neodvisne teste na vsakomer, potem pa je bila čez leto dni še dopolnitev mnenja in še eno srečanje z vsakim. Glede na to, da je bila na straneh Podosa označena kot “dobra” izvedenka sem jo najbrž kot ženska izjemno dobro “odnesla”, saj je bilo mnenje o ex porazno. Ampak kljub temu je zapisala celo goro nasprotujočih si in dvoumnih zaključkov (ki so mi jih kasneje interpretirali drugi psihologi), ki pa za sodišče tako ali tako niso bili merodajni. Nadvse jasno je zapisala,da sin trpi za PAS sindromom (ki ga ponavadi tako proklamirajo očetje tuakj pa je šlo za jasnega povzročitelja na strani očeta, da ne bomo samo o mamah – posesivni psihopati so obeh spolov!!!) in da potrebuje strokovno pomoč, to je izrekla tudi CSD psihologinja, sodišče ni sankcioniralo očeta, ki te pomoči ni dovolil. Danes ima sine ogromno problemov s psiho …. not my fault!
Samo jaz vidim še večji “poden” v sodiščih, ki sploh ne upoštevajo mnenja (pa kakršnokoli naj že bo!) ampak upoštevajo moč in agresivnost odvetnika in posamezne stranke!!! Ali pa poslušajo kar otrok tisti trenutek reče!!!! (pa jasno,d a reče tisto kar mu dopoveduje agresivnejši starš ali pa se potegne za tistega, ki se mu zdi bolj ubog…vse skupaj gre za manipulacije in grobop izkoriščanje malih otrok naj se opredeljujejo o stvareh o katerih se ne bi smeli – otrokom ne bi smeli nikoli nalagati odgovornosti za tovrstne odločitve, ki jih morajo sprejeti odrasli, ker jim to močno močno škoduje za odraslost!)
Pa neke svoje kriterije (meni je šlo na bruhanje ko se je sodnica pogovarjala o vzgojnih principih z odvebnikom ex in sta blebetkala o zadevah in jasno kazala, da se na vzgojo ne zastopita pa res nič! Obup od obupa kakšnim ljudem je zaupano odločanje o otrocih!!!! Strokovnost na vseh nivojih je največja rak rana naše države še posebej v javnem sektorju! Ubogi otroci! Izgubljeni in uničeni. Jaz svojemu tako zaradi postopkov drugih nisem mogla pomagat. (no na srečo je bilo vsaj z drugim ok in uspeva fenomenalno v redu – v vsem najboljši in vzoren otrok! Je pa zanimivo, da se je pa le-ta že v najbolj ranem otroštvu uprl očetu in terorju in jasno izrazil kaj hoče. Psihologinja je vedno trdila,da za nekaj let presega svojo starost in zrelost – verjetno tudi posledica situacije…)
Drugi otrok ima veliko stikov z očetom in si je zato lahko ustvaril precej realno sliko o očetu. Ta mu sicer skoz mal maže oči s svojimi manipulacijami ampak sem dosegla vsaj to, da otrok nima nerealne slike o odsotnem fotru – to je najslabše. Sem bila zelo v škripcih, ko so me prisilili v nadnormalno (več kot je predlagala izvedenka) stikov (vsak drug vikend, 2 popoldneva) ampak sem ugotovila prednosti tega, ker ful prav pride, da je foter končno mal skrbel za otroke (bil varuška) in mal delal, saj sem bila v zakonu popolnoma sama za vse oz. je bil on izključno za podj**avanje. Sedaj, ko sem sama si lahko maksimalno dobro organiziram zadeve in se otroku res maksimalno posvetim ko je z mano, da preživlava res kvaliteten čas, ne pa da gleda prezaposleno mamo in gospodinjo, ki nima časa za otroke in je čist izčrpana od očetovega psihičnega nasilja kot je blo to pri nas prej. O moških in avtoritetah ima ta otrok strahotno slabo mnenje zaradi svojega očeta…tako pač je. Malo se posvetujem s psihologi kako to regulirat ampak na očeta pač jaz nimam vpliva. Bilo pa bi mnogo slabše, če bi otrok ne imel stikov in bi takega psihiča potem glorificiral, zato vseeno zagovarjam čimveč stikov, da otrok čimbolje spozna realnost in lažnivost svojega opčeta in vse njegove širše familije in tudi tanove (vsi so isti manipulatorji, goljufi in lažnivci). Po drugi strani pa poskušam predstavit kvalitetne moške zglede ampak takih ni ravno v izobilju za pokazat..moj oče, brat, druge družine, moji sodelavci..nekaj je le. Mi je bizarno, ker očeta obravnava bolj kot ne kot cunjo s katero sedaj tudi lahko precej manipulira (kenslanje tanove, zahteve po nakupih in ostalem materialu,…) ampak jaz se v to ne mislim vtikat. Učim tega otroka le kako se uprirat manipulacijam in nasilju, da se zna postavit zase, pa da je iskrenost z iskrenimi ljudmi najboljša in najbolj zadovoljujoča, ostale pa lahko obravnava tudi kot cunje, če hoče (mene tega žal niso naučili). To je moja naloga in zaenkrat mi gre kar dobro.Povratne informacije in odnos otroka do mene je zelo spoštljiv in korekten, tudi v puberteti.
S prvim nimava nobenih odnosov, ker ima slabo vest zaradi vseh laži, ki jih je izrekel po sodiščih. Navzven napihnjena žaba navznoter pa čustvena in psihična razvalina. Vsa krivda je na očetu, ker že prvič ni hotel podpreti mene, ko sem hotela rešiti tega otroka v ranem otroštvu pred čustvenimi in psihičnimi zlorabami njegove psihično bolne matere (kako neki pa bi se mamin sine uprl posesivni materi, ki si je vnuka vzela za talca, ker ji je ena ženska “ukradla” sina, ki si ga je lastila in ga ni spustila iz krempljev, ker svojega zakona ni imela v redu… sam ko bi jaz pri 25tih razumela to psihologijo bi jih še preden sem dobila prvega otroka poslala v maloro…sam kdo bi vedel kaj se skriva za krinko “perfektnih družinskih vezi”…jaz sem zrasla v normalnem okolju, kjer so pač bili tudi normalno konflikti, ki smo jih pač reševali; pa veliko sem študirala in se šolala v tujini kjer so razmere in odnosi precej drugačni kot v Sloveniji in tega nisem razumela, še manj pa sem dojemala, da se ljudje lahko tako lažejo, saj sem vendno živela med iskrenimi ljudmi). Ko so v šoli v tretjem razredu predlagali psihološko obravnavo je ta družina mojega sina raje preselila na drugo šolo kot pa,da bi se začeli ukvarjati z njegovo “problematičnostjo”, lažnivostjo in nesocialnostjo…sodišče kot sem že zapisala ni upoštevalo nobenega psihološkega mnenja, ki je jasno izpostavilo PAS s strani očeta in ni zahtevalo terapevtske obravnave, čeprav je bila predlagana in sem si skoz prizadevala, da bi do nje prišlo. V postopkih me je ex želel predstaviti kot “nenormalno” mamo, ki hoče sina spravit k prihologom?! Sem v vseh teh letih ugotovila (no v tujini, kjer so ljudje bolj normalni je hoja k shrinkom nekaj povsem normalnega :), da se v Slovenijii ravno navečji psihopati psihologov bojijo kot hudič križa. Normalni ljudje gremo z veseljem na posvet ali terapijo. Je pa res, da je potrebno tudi pri izbiri terapevta zelo dobro ločit zrno od plev, saj v Sloveniji deluje na trgu tudi ogromno plevela – predvsem ljudi, ki skozi to profesijo pravzaprav zdravijo sami sebe…hjah to pa ni najboljše za klientelo.
Glede tega prvega, sedaj odraslega in trajno psihično oškodovanega in poškodovanega otroka bomo pač še videli kaj bo prinesla prihodnost. Zaenkrat ima veliko težav s puncami in socialnimi odnosi z vrstniki, občasno pride mal na boljše (pač spremljam situacijo kolikor jo lahko preko znancev, staršev njegovih prijateljev in ostalega…), tudi študij (no tudi izbral ni nekaj kar bi mu po mojem mnenju in mennju znancev bilo pisano na kožo ampak nekaj za kar ga je foter prepričal, da mu bo prineslo veliko denarja) mu ne gre najbolje pa se laže, da je vpisan v višji letnik npr (mislim, da tekmuje z mlajšim glede uspehov ali kaj?)…Težko je precenit kdaj bo treščil na realna tla. Njegov oče še ni pa se bliža 50tim tako da…mogoče bo tudi ta otrok fural lajf skozi laži in manipulacije. Je pa res, da takim ljudem, ki se skoz ukvarjajo s svojo fasado sploh ni lahko v lajfu, ker bit skoz v lažeh pač ni najbolj notranje zadovoljujoče. Jaz sem mu jasno povedala kje sem in da obstajam, če se bo postavil na realna tla tudi ve kje me lahko poišče. Moramo pa se zavedat, da otroci odrastejo in da potem odidejo …jaz nimam nobene pravice pričakovat, da se bo “izgubljeni otrok” vrnil pod mamičino krilo. Moja skrb je,da v odraslost pospremim še drugega, ker sem pač prisiljena špilat tako mamo kot fotra, saj je zadnji popolnoma nefunkcionalen. Oče naj bi namreč otroke “pospremil v svet in jih odtrgal od matere” (ampak njun posesivni obsesivni foter pač ni sposoben pospremit otrok v odraslost in jih veže nase in se z njima gre manipulativne psycho igrice in navljub jasnemu vzroku za ločitev nima nekega pošlihtanega odnosa s tanovo, ker jo otroka skoz zavračata…)…
Mnoge otroke – tudi zaradi institucij kakršne imamo v naši državi in nestrokovnosti kadra v njih – ločitev staršev nedopustno psihično poškoduje za celo življenje in tega nikoli ni moč več sanirati. Žal je ravno za otroke v ločitvenih postopkih navkljub zakonskim dikcijam najslabše posrbljeno!
Bivša tašča je pokojna, praktično od začetka ločitvenega procesa. Bivši svakinji, čeprav je pedagoška delavka ni jasno kaj vse sta z materjo zakuhali, ker itak nima pojma od pojma o delu z otroci, saj je učiteljica njenih otrok izjavila, da so strokovno povedano vzgojno zanemarjeni!?!.
Kakšen je njegov odnos do tanove jaz ne vem, ker me ne zanima. Je pač popolnoma drugačna od mene (to so pač totalno u nulo prečekirali moji prijatleji, ker jih je firbec matral kako tip menja mercedez za fička): extremno manipulativna oseba, neskončno materialistična, brezkompromisna karieristka, ki bi si za 50 EUR zluknjala koleno, če bi bilo treba; odkar sem bila parkrat službeno po TV se je takoj še ona začela tam pojavljat ipd, ful nesposobna pravzaprav, ne zna ne kuhat, ne otrok vzgajat, …karakterno popolnoma identična kot njegova mama oz. sestra, moja ex svakinja. Po mnenju številnih moških zelo odbojna ženska, ne grda, ampak totalno nesexy (ki zgleda 15 let starejša od mene, pa je ene 5 let mlajša) kot moja ex-svakinja.
Ne živi z njo in pravzaprav velikokrat niti ne veš ali ta veza še traja al jo je konec. Saj pravim, jaz se s tem ne ukvarjam, otroka sta pa potem ko jo je končno vpeljal takoj vključila cancel in potem je zadeva ostala distančna, že 8-10 let.
Kolikor kdaj slišiš od otrok ali znancev se pač meče kot blesav okol nje in njenega pamža (tega mojadva ne prenašata, ker je razvajen za bruhat), ji laže in blefira…ampak to v tistih redkih počitnicah in srečanjih pač ni težko. Sej tudi meni je uspel lagat in blefirat kar dolgo časa in manipulirat z mano (npr prepričeval me je, da je z mojim spominom vse narobe in se nič prav ne spomnim ipd) pa še kakšnega drugega človeka njegov prvi vtis preslepi. Ampak on je takoalitako v bistvu je končno našel sebi enako in to verjetno deluje. Pojma nimam.
No če povzamem…verjetno se ni bistveno spremenil, ker še vedno fura le svojo fasado in laži ampak je pa bistveno spremenil svoj izbor ženske. Torej v njem samem ni prišlo do nobenega bistvenega uvida ali spremembe. Če bi bi jo verjetno otroci bolje odnesli, ker bi se to verjetno pozitivno odrazilo tudi na njih.
Matic Munc je spet v akciji ;).
Jesen 2014 bo med drugim prinesla tudi povečan civilni pritisk na slovensko politiko, da začne urejati področje slovenskih izvedencev klinične psihologije in psihiatrije. V Svetovalnici Akcija! želimo imeti čim večje število relevantnih podatkov kot argument proti Ministrstvu za pravosodje, ki je nadzorni organ izvedencev. Poleg posameznih primerov, ki se želijo izpostaviti – takšni se zatečejo po pomoč na različne nevladne organizacije – nas zanima tudi splošen pregled situacije glede omenjenih izvedencev. V ta namen smo pripravili anketo Kakšne so vaše izkušnje s slovenskimi izvedenci?. Hvala vsem za sodelovanje in delitev ankete.
Poleg odgovora na anketo lahko tisti z bolj obsežnimi izkušnjami te tudi opišete in pošljete kratek povzetek na info.akcija@gmail.com. Različne izkušnje bomo uporabili kot argument pri izvajanju civilnega pritiska. V primeru, da pošljete svojo zgodbo, navedite tudi ali želite biti izpostavljeni z imenom in priimkom ali zgolj anonimni. Vašo željo bomo spoštovali.
http://maticmunc.net/kaksne-vase-izkusnje-s-slovenskimi-izvedenci-anketa/
Matic Munc je spet v akciji ;).
Jesen 2014 bo med drugim prinesla tudi povečan civilni pritisk na slovensko politiko, da začne urejati področje slovenskih izvedencev klinične psihologije in psihiatrije. V Svetovalnici Akcija! želimo imeti čim večje število relevantnih podatkov kot argument proti Ministrstvu za pravosodje, ki je nadzorni organ izvedencev. Poleg posameznih primerov, ki se želijo izpostaviti – takšni se zatečejo po pomoč na različne nevladne organizacije – nas zanima tudi splošen pregled situacije glede omenjenih izvedencev. V ta namen smo pripravili anketo Kakšne so vaše izkušnje s slovenskimi izvedenci?. Hvala vsem za sodelovanje in delitev ankete.
Poleg odgovora na anketo lahko tisti z bolj obsežnimi izkušnjami te tudi opišete in pošljete kratek povzetek na info.akcija@gmail.com. Različne izkušnje bomo uporabili kot argument pri izvajanju civilnega pritiska. V primeru, da pošljete svojo zgodbo, navedite tudi ali želite biti izpostavljeni z imenom in priimkom ali zgolj anonimni. Vašo željo bomo spoštovali.
http://maticmunc.net/kaksne-vase-izkusnje-s-slovenskimi-izvedenci-anketa/%5B/quote%5D
Hvala, ker še nisem uspela dat gor. Torej dame…akcija!!! Lahko pišete meni in jaz posredujem, ali kar njemu direktno. Samo prosim spregovorite, delite svojo zgodbo.
Imela odlično izkušnjo z dvema sodnima izvedenkama. Prva je bila klinična psihologinja, druga psihiatrinja. Prebrali sta ga ( bivšega ) kot knjigo.
Edino, kar bi še lahko naredili, da bi napisali diagnozo njegovega stanja ( obnašanja ). Menda pa se označbi osebnostne motenosti vsi izvedenci zelo izogibajo, mi je povedal odvetnik.