Doma imam leto in pol staro kužiko. V pasjo šolo sva šli pogledat samo enkrat, vleteli sva tako na sredini enkrat in bila je katastrofa. Zmedla je vse ostale, ker je zelooo hiperaktivna, sploh pa se ji zmeša (veselje, ne agresija!), ko vidi psa. Takrat jaz sploh nisem več pomembna, nobene pozornosti ne zdrži več, tudi priboljški je ne premamijo. Tako, da imam dokaj slabe izkušnje s šolanjem. Za razliko od tega pa me doma, ko sva sami v stanovanju lepo uboga, veliko stvari že razume in jih tudi izpolni na ukaz (seveda včasih protestira 🙂 )Hočem povedati, da je problem predvsem ta, da ji manjka socializacija z ostalimi psi. Vem, da sva že zamudili tisto obdobje, ko bi na tem lahko največ naredili. Kaj pa zdaj? Ali obstaja kakšen kraj kjer se psički in njihovi lastniki samo družijo?

Na vsakem sprehodu lahko srečač nešteto psov in lastnikov. In to se meni zdi naravni prostor za socializacijo. Jaz z njim nisem hodila v nobeno pasjo šolo, pa se je pes normalno socializiral, saj vsak dan sreča najmanj 10 pasjih prijateljčkov (stalnih) in vsaj 10 psov, ki jih ne pozna. In to že vseh zadnjih 9 let, od njegivih rosnih 3 mesecev, ko je prišel v družino.
Kam pa vidva hodita na sprehode, da nikogar ne srečata???

Samo by the way – kako lahko trdite, da imate slabe izkušnje s šolanjem, če ste bili v šoli samo 1x. Saj ne delajo čudežev in upam, da ga niste pričakovali.

Ne vem sicer ali imate psičko že od mladiča, ali ste jo dobili pred kratkim. Če jo imate od mladiča ste definitivno veliko že zamudili in bo za vsako socializacijo ali navajanje na karkoli potrebno veliko dalj časa kot takrat ko je imela par mesecev. Vsekakor pa to ni enkratni obisk šole ali uspeh po enem srečanju s psi. Treba se je lotiti dosledno in, ker očitno v tem času (spet predvidevam, da jo imate od mladiča) očitno niste uspeli bi vseeno svetovala, da se obrnete na kakšno šolo – pa ne sredi tečaja ampak od začetka, saj vam bodo lahko najboljše razložili kako se lotiti navajanja na druge pse.

Pa še glede sprehodov – meni osebno pač socializacija s psi ne pomeni tega, da srečaš na sprehodu pse, s katerimi potem tvoj divja, ampak to je samo moje mnenje.

LP

************
Pa še glede sprehodov – meni osebno pač socializacija s psi ne pomeni tega, da srečaš na sprehodu pse, s katerimi potem tvoj divja, ampak to je samo moje mnenje.

************

Saj ravno zaradi tega pa je bila v pasji šoli reakcija taka, kot je bila.
In ja, tja bi morali hoditi ravno zato, da bi tako vedenje odpravili. Z raznimi divjanji s pasjimi prijateljčki ga pač ne boste, kvečjemu ga boste še utrdili ali pa bo kdaj od kakšnega psa kaj pokasirala. Ne prenesejo vsi psi takih “veseljakov”, ki priletijo kot strela z jasnega. Pa tudi ne zanašajte se na razna pasja srečanja ipd., saj veliko lastnikov ni ravno pravilno poučenih kako ukrepati, kaj se že v sami igri dovoli in tolerira in kaj ne. Zdaj je psica praktično odrasla tudi psihično, tako da se vam bodo lahko začeli dejansko problemi samo še kopičiti.
Vsekakor si poiščite dobrega inštruktorja, ki bo VAS naučil pravilno delati s psom, šele potem boste lahko zadevo rešili, kot je treba.

Lp, Yo

Obstaja kje kakšen individualni inštruktor, ki je cenejši od šole?
Tudi mi imamo podoben primer:-(((

Individualni tečaji še nikoli niso bili ceneje kot šola.

LP

Na sprehodih srečamo veliko psov, ampak ne morem je kar spustiti, da divja z njimi. Vsi psi ne marajo, da moja skače in nori po njih oz. se jo skoraj vsak naveliča in skrije pred njo ali pa jo napade. Še manj to marajo lastniki.
To, da smo že skoraj vse zamudili mi pa tudi ni v tolažbo. Mislim, da je malo kriva tudi inštruktorica. Nanjo sem se takrat obrnila po pomoč in mi je svetovala, da se jim enkrat pridružimo v šoli. Z najinim obiskom sva jo vznejevoljili, ker jim je moja vse pokvarila. Inštruktorica me je prosila, da se umakneva z vadišča. In oprostite k takemu inštruktorju ne bom več šla. Je pa to zelo znana pasja šola v Lj.

K takemu inštruktorju tudi jaz ne bi več šla, pa niso vsi taki! Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se je moja žverca ne samo enkrat v mali šoli spulila iz ovratnice (je znala to imenitno narediti!), norela okrog in se tudi pod razno ni pustila prijeti. Pa je naša “tršica” ohranila mirne živce, delala z drugimi naprej, kolikor je mogla, naju pa prenašala. Odpoklic sva imeli pa tako imeniten, da je bila do leta in pol vedno!!! na 5m štriku in jaz vsa preč od sreče, kadar sem vsaj štrik ujela … Potem se je pa počasi zrihtala – ni perfektno vzgojen pes in ima svoje muhe, je pa kar v redu in tista strašna groza od odpoklica zdaj 95% deluje takoj – tudi iz igre ali kakršnihkoli zanimivih dogodkov.
Res, da so pri odraščanju tako med pasmami kot med posameznimi psi razlike, se mi pa zdi, da pri teh “visokih letih” še zdaleč ni vse zamujeno. Bolj kot to, da se pes zapodi med druge pse in nori z njimi (čeprav vsak – predvsem mlad – pes tudi to počne in je tudi prav, ne pa v neomejnih količinah, vedno in brez “odobritve”) se mi zdi pomembno, da se nauči tudi ob motnjah in med drugimi psi biti vedno pozoren nate (in posledično ubogati). To pa je seveda najlaže doseči v šoli. Človek samega sebe ne vidi, marsikaj narediš narobe, ne da bi sploh opazil, v šoli te pa inštruktor gleda, vidi napake in opozori na njih. Tudi jaz ti svetujem šolo – saj jih je dovolj, malo si poglej, kje bi bilo najustrezneje zate in za tvojega psa – ne vrzi puške v koruzo zaradi ene slabe izkušnje!
Lp, Breda

Miša napisal:

> Mislim, da je malo kriva tudi inštruktorica. Nanjo sem se
> takrat obrnila po pomoč in mi je svetovala, da se jim enkrat
> pridružimo v šoli. Z najinim obiskom sva jo vznejevoljili, ker
> jim je moja vse pokvarila. Inštruktorica me je prosila, da se
> umakneva z vadišča. In oprostite k takemu inštruktorju ne bom
> več šla. Je pa to zelo znana pasja šola v Lj.

Po eni strani kar razumem instruktorico, ker res ni lustno, da oni vodi eno skupino recimo 4 ure (4 srecanja), potem pa vskoci notri nek zacetnik. Tezko se je potem ukvarjat s celo skupino in s posameznikom, ki zaostaja. Zakaj se niste pridruzili tecaju na zacetku??

In za pasje vedenje (neprimerno) NI kriva instruktorica, ampak VI sami. Pa tudi pes NI kriv, ampak ste SAMI krivi.

In ja, ponavadi stanejo individualne ure vec kot pasja sola!

Lp Jana

Po enem obisku šole res ne morete reči, da je šola za nič. Šola je samo pomoč, pri vaši vzgoji in če se vsakodnevno ne boste ukvarjali s psičko, tudi nobena šola ne more pomagat. Mene je bilo prva dva obiska v šoli kar grozno, ker je bila moja psička tudi najbolj navihana od vseh in najmanj pozorna name. Ampak z vztrajnostjo in vsakodnevno vajo je bila na tretji uri že velika sprememba. Tako da zdaj z veseljem čakava šolske ure. Je pa res da je psička še mlada in sva komaj v mali šoli. Vendar nič ni še izgubljeno tudi za vajo.

KAr se pa sprehodov tiče: naša tudi skače po vseh psih in ljudeh, zato jo vedno prej primem. Če pa srečamo psičke, ki bi se radi igrali, jo pa odpnem in pustim da se zletajo. Seveda pa pazim, da jo kdo ne poškoduje ali da ne pride do kakšnega pretepa.