Mi je pa pravil kolega, ki je ločen, ponovno poročen in ima otroke iz drugega gnezda. Zaradi krize je postal gastarbajter in prihaja v Slovenijo vsakih 14 dni čez vikend domov v tadrugo gnezdo. Skratka svoje otroke iz prvega IN drugega gnezda videva v enaki frekvenci kot starš, ki bi imel stike.

No ta kolega je rekel, da čas, ki ga preživiš z otroki dejansko ima vpliv, ter da je njegova odsotnost ne glede na to, da ni ločen in/ali v slabih odnosih z bivšo, je vplivala na odnos z mlajšima otrokoma. Če pa ta vpliv primerja z ločitvijo, kot razlogom zmanjšanja časa z otrokom, pa je ločitev bistveno hujši faktor, kot zgolj odsotnost sama po sebi. Pa se z bivšo ni razšel na grd način in kar korektno sodelujeta.

Bravo, pa veš zakaj? Otroci zelo dobro vidijo in čutijo ali ima oči mamico rad, jo spoštuje… V drugem gnezdu otroci vsaj na obroke to morda vidijo, v prvem zaradi ločitve nič več.
In smo tam, ko oči mamice ne spoštuje več, je bolje da se mamica loči. Pa čeprav potem vi vpijete, da smo me hotele ločitev. Vsaj bobu bob znamo reči. To pa otrokom tudi pomeni, več kot igranje neke happy family navzven.
Seveda velja tudi obratno kar se spoštovanja tiče. Oče mamo mama očeta.

No ja no: torej v kratkem grem kupovat večje sabljaške čevlje (izključno za svoj denar, ker bivši preživnine sploh ne plačuje), do sedaj me še nihče ni vprašal, če sem ločena bom pa zdaj posebej poudarila da sem poročena (drobna laž , ki ne more škoditi) in lahko upam, da mi bodo superge računali kakih 25 evrov za par?
Lep vikend, bom poročala, kako bodo pri allstarju pogledali 🙂 in za koliko mi bo uspelo kupiti superge.

[/quote][/quote]

spoštovanje je nekaj, kar naj bi bilo vzajemno … pa tudi, opažam, da je marsikje (ne glede na spol) “spoštovanje” dostikrat zamenjano za “ne dela tistega, kar ukažem”, ali “tukaj veljajo dvojna merila, ena zame ena zate” Skratka, a nespoštovanje žensk do moža brez nekega realnega razloga pa ni vzrok za ločitev. Žal poznam preveč primerov, kjer se je šlo v projekt otroci, ker ženska ni dobila službe zaradi napačne in nekonkurenčne izobrazbe, in se je z otrokom(otroki odlagal odhod v službo na neke prihodnje čase, ko bo trg dela bolj prijazen za razne *loginje. Njen mož in oče otrok, edini, ki je bil breadwinner v družini, pa je v nekem trenutku postal največji kreten, ker je bil po cele dneve v službi za to da je bodisi službo obdržal sploh ali pa da je zaslužil dovolj. Ženska, ki nikoli ni bila v službi ali pa so njene izkušnje vezane na kakšen jebivetrski javni sektor nima pojma, kako deluje službeno okolje v praksi, pozna pa vse zakone o 8urnem delavniku in “pravicah”. In ob argumentu “ga nikoli ni doma” (pa ne gre za primere ko bi imeli hobije ali bi podpirali šank) je šlo v franže kar nekaj zakonov, ki jih jaz poznam. Z najhujšimi posledicami in z argumentom, da ati ne spoštuje mamice.

p.s. Kot sem že rekel, očitno je sabljaška oprema za mojega otroka tako poceni, ker nisem ločen. Moj otrok recimo za sabljanje nima all stark.

Ja spoštovanje mora biti vzajemno oči mamico, mamica očeta. Saj sem to napisala, zakaj se prepiraš z mano? In ja to kar pišeš o brezposelnih javnih uslužbenkah, ki načrtno ostajajo doma. Točno to se je meni zgodilo, bivši je ostal doma češ, da ni služb. Niti ni bil razlog, da bo skrbel za otroke. Vse kar je sem ostala edini bread winner, on pa se je v tem času zapil. Torej? Vidiš v obe smeri deluje.

In res lepo te prosim izdaj mi kje kupiš sabljaške superge. Res jih rabim. Najcenejše do sedaj sem kupila PBT- jeve za 45 evrov, češ da otroku še noga rase. Strgal jih je preden, jih je prerasel. Torej nikoli več… Zdaj ima addidasove tam za 80 evrov (kupljene na razprodaji) in pravi, da so pomembno boljše, tudi na pisti. Se bojim, da z naslednjim parom ne bo šlo za manj kot 120 evrov, če mu hočem kupiti kvalitetne.

http://lieffertz.com/fechtbekleidung/fecht-schuhe

naš ima nekaj podobnega, je bilo pa kupljeno fizično v Nemčiji v času akcije 50% skonta za okoli 50 EUR in pripeljanov Slovenijo

http://www.fencing.li/shop1/bekleidung/schuhe/146,118,108001,shop.html

imajo pa marsikdaj akcije, predvsem okoli Božiča in se splača spremljat in kupovat takrat

Drugače pa me zanima nekaj, če je to zgoraj o tvojem bivšem res, zakaj potem pišeš v temah in odgovarjaš in polemiziraš s tipi kot sta Mick in ma-go, ki opisujeta povsem drugačno sitacijo, kot je tvoja (če naj bi bila resnična)? Kot ju jaz berem oba plačujeta tako preživnino kot tudi nosita dodatne dejanske stroške svojih otrok in nimam občutka, da pijeta ter da sta neizrubljiva. Ok, ma-go ima nekatere dokaj utopistične ideje (glede nošenja oblek po otrokih od tanove), ampak Mick je pa precej realen, se ti ne zdi?

Veš, tudi jaz ločim med ženskami, ki so se ločile zaradi nasilja, gamblanja in alkohola ter ženskami, ki so se ločile tako malo za “štos,” ker v svoji nezrelosti niso dobro premislile o posledicah, pri čemer je bil otrok in njegov položaj zadnja briga (izvzemši preživnine).

Moje opažanje je, da so ženske iz prve skupine skupaj z otroki šle po ločtvi na boljše, praviloma tudi če preživnine sploh ne dobivajo (iz takšnega ali drugačnega razloga, da je tip neizrubljiv), ker imajo zdaj svoj denar in otroške dejansko samo zase (prej je ta denar marsikdaj šel drugam, ker je bil tip res parazit in je delal minus tudi v financah svoje žene). Tem ženskam zato niti pod razno ne pade na pamet tumbanje o pravici otroka do “enakega statusa”, kot ga je imel pred ločitvijo, ker je status teh otrok in žensk praviloma boljši kot pred ločitvijo.

Povsem drugačna slika je pri ženskah, ki se ločijo zaradi lastne nezrelosti in kjer je moški povsem noramlen breadwinner. Tam ima bivša (in z njo otrok) slabši ekonomski status, ker kar na enkrat naj bi enaka vsota denarja kot prej plačevala stroške dveh ločenih gospodinjstev. Pri slovenskih plačah, davkih in življenjskih stroških, pa je ohranitev enakega ekonomskega stanja v 90% ločenih parov popoln absurd.

(z zgoraj napisanim seveda nisem zaobsegel vseh razlogova zaradi katerih se ljudje danes ločujejo)

ampak sprašujem zato, ker nas nekatere teme nagovarjajo in imam čuden občutek, da tebe izzovejo teme in pisci, ki so očitno čisto drugačni od očeta tvojih otrok …

če sam nimam nobenega spoštovanja do moških, ki niso sposobni prevzeti odgovornost za otroka po ločitvi v obliki nekih klasičnih stikov in plačevati preživnine do 150 EUR (oz. kar je več, če obstaja realna podlaga), nimam takisto prav nobenega usmiljenja do žensk, ki z otrokom manipulirajo tako, da preprečujejo stike in zahtevajo preživnino, ki nima realne podlage v stroških otroka

Mi je pa pravil kolega, ki je ločen, ponovno poročen in ima otroke iz drugega gnezda. Zaradi krize je postal gastarbajter in prihaja v Slovenijo vsakih 14 dni čez vikend domov v tadrugo gnezdo. Skratka svoje otroke iz prvega IN drugega gnezda videva v enaki frekvenci kot starš, ki bi imel stike.

No ta kolega je rekel, da čas, ki ga preživiš z otroki dejansko ima vpliv, ter da je njegova odsotnost ne glede na to, da ni ločen in/ali v slabih odnosih z bivšo, je vplivala na odnos z mlajšima otrokoma. Če pa ta vpliv primerja z ločitvijo, kot razlogom zmanjšanja časa z otrokom, pa je ločitev bistveno hujši faktor, kot zgolj odsotnost sama po sebi. Pa se z bivšo ni razšel na grd način in kar korektno sodelujeta.[/quote]

Moj oče je bil tudi gastarbajter in je prihajal na dva ali tri tedne domov. Tako je bilo vse moje otroštvo in mladost, upokojil se je, ko sem bila stara že 25 let. Takrat ni bilo interneta, skypa, viberja … Midva sva bila in sva še vedno tesno povezana, zelo sva si podobna, imava tudi podoben poklic, ko sem bila najstnica, sem svoje težave lahko zaupala samo njemu (čeprav sem morala malce počakati na tisti vikend, ko je prišel domov). Trpela sem, ker sem ga pogrešala, najin odnos pa zaradi tega ni čisto nič trpel.

Imam prijateljico, ki je ločena, in njen bivši je tak bolj vikend ati, ko ima čas in ni česa zabavnejšega za počet, pride po otroka. Je drugič poročen, prav tako dva majhna otroka, in tudi ta dva prideta na vrsto, ko opravi vse ostale možne treninge, športe, prireditve in žurke. Ta nova žena je prijateljico vprašala, ali je bil prej tudi tak … Itak da je bil. In zakaj ji ni povedala? Je rekla prijateljica, a bi mi verjela, če bi ti povedala po pravici? Seveda uradno, za javnost, je pa očka leta. Vsi mislijo, da je super, predan in oh in sploh.

Mogoče je pri temu kolegu bolj problem v njemu kot v času. Navsezadnje so otroci običajno zelo navezani tudi na svoje stare starše, če se ti ukvarjajo z njimi, marsikateri tudi na tete in strice, pa se isto ne vidijo vsak dan ali vsaj vsak vikend. Eden mojih otrok je pljunuti stric, bolj mu je podoben kot lastni otroci, in tudi zastopita se bolje kot recimo midva, ker sta si zelo podobna tudi po temperamentu, karakterju. Ta stric dela v tujini in ko pride na obisk, je kot da se ne bi videla en teden … Take so moje izkušnje.

Razprava o tem kdo ima koga rad in kdo koga ne, je pri ločencih v veliki meri oksimoron. Malo je ločitev, ko se dva spoštljivo in predvsem zaradi otrok v “prijateljskem” duhu razideta.In ostanejo zamere, nagajanje, prej ko slej pride do sovraštva.

S spoštovanjem je podobno. Kolikor jaz poznam razmere je na ženski strani več zamer in več sovraštva. Zanimivo predvsem med ženskami, ki so si vse pridobile skrbništva in lepe preživnine in vse nagnale očete svojih otrok. Zlivajo pa tako gnojnico po njih, da je joj. Zakaj prav dobro ne razumem, ampak očitno gre za neke vrste folkloro.

V mojem primeru je tako, da je prišlo do ločitve, ker je pač ona pričakovala, da ji bom nadomestna mati (beri, da bom skrbel za njo in za otroka), ona bo pa kot princeska. Pač tako ne gre. Seveda se ji je popolnoma zmešalo in se ji meša še danes. Žal je pa v to vpleten še ne 5 let star otrok, ki je do mene kot očeta razvil odpor, ki je seveda posledica tega, da živi s tako mamo, ki ima do mene že od nosečnosti dalje tak odnos. Za nameček pa še bivši tast in tasta – tadva me imata pa za psihopata….Trdim, da odnosa z otrokom ne bom mogel imeti nikoli. Otrok je dejansko napumpan (sem razmišljal zadnje dni o tem kaj vse mi je povedal čez leta). Slišal sem na primer: jaz nimam več očija, nikoli, nikoli ne bom spal pri tebi, nikoli ne bom živel pri tebi, mamica te je vrgla ven, ker si bil zloben do mene, ko sem bil dojenček in sem jokal,…….

Seveda otroci niso roboti in prej ko slej izberejo “stran”. In bodimo realni. Ni ga boga, ki bo tako žensko v toliko spremenil, da bi bil možen kak odnos otroka z menoj, ki bi bil celo koristen. Edina opcija je, da mi otroka predodelijo, ker sem prepričan, da bi v roku 14 dni hodila po kolenih in drastično spremenila mnenje. Ženska je namreč globoko prepričana v to, da sem bil z njo le zato, ker ima stanovanje in zato, ker sem imel pač zastonj sex. Gre za globoko moteno osebo in to motenost in odnos jasno prenaša na otroka.

In večina primerov ni kaj dosti drugačnih. Papirje “uredit ” na sodišče in potem kot kavbojci in indijanci. Moja bivša je celo na csd jasno povedala, da bo naredila vse proti meni pa četudi s tem škodi otroku. Seveda nihče ne naredi nič. Tožba za predodelitev na sodišču stoji že od lanskega maja. Med tem je pa otrok “odšel”. Noče niti za eno uro k meni, če pa že pride, pa samo čaka, da gre domov.

In takih zgodb je čuda. Zato prosim. Ne sanjat o stikih in nekakšnih spoštljivih odnosih, ker jih v večini primerov ni in nikdar več ne bo! Izjema so dokaj normalni osebki, ki se grejo skupno skrbništvo in podobno. Tisto je pa spet drugi pekel za otroke.

No s tabo se da pogovarjati.
Glede čevljev, ja saj poznam vse te. Tisti v rangu 45-60 evro, se uničijo v pol sezone in ne kupim več. Ostalo pa vidiš kake so cene 150 evrov za par. Edine razumne so dartagnan, s katerimi tudi sablja. Kupljene v akciji. Če bomo rabili nove (ker so stare premajhne) pred naslednjo akcijo sam vidiš kakšen je strošek. In kje je vsa ostala oprema. Torej oprema ni draga le za samohranilke ampak za vsakogar, ki preživi kakih 5 dni na teden v telovadnici plus tekme. Bistveno več kot 100 evrov za opremo na leto, kakor si napisal in seveda sem poskočila, ker sem dobila občutek, da hočeš na vsak način zelo realne stroške otroka, zmanjšati samo zato, da bi ženske izpadle kot požrešnice, ki se s silnimi preživninami (beri 100-150 evrov) okoriščamo in kofetkamo na ta račun. Se mi boš opravičil za tvoj cinizem:)?

Kar se tiče mojih ostalih zapisov na tem forumu. Pisarim ker sem naivno prepričana, da bodo ljudje, ki to berejo prišli k pameti. Čeprav sem v resnici samohranilka in je moja zgodba resnična, ter otroke preživljam čisto sama (še OD nimam) in ja so moji otroci na boljšem, kot če bi proračun najedal še alkohol, imam menda pravico meniti, da bi moral vsak preživninski zavezanec mladoletnih otrok za svoje otroke tudi skrbeti. Če ne drugače pa na Goli otok z njim. Država bi morala narediti red. Ker to, da jaz zmorem, da so moji otroci na boljšem, ne pomeni, da je sistem v redu. Ni v redu, ker podpira bolnike, nasilneže, alkoholike lenuhe…., namesto otrok.
In ne boš verjel moj bivši ima popolnoma isto retoriko, kot tile fantje tu gori. Če ga nekdo, ki situacije ne pozna posluša, mu še verjame, da sem jaz tista, ki sem ga obrala do kosti, ki preprečuje stike, ki šunta otroke. …..Včasih bi rekla, da moj bivši tu gori pisari…. In resnično, ko berem, kako se fantje pričkajo in komentirajo zapise, ki sploh ne govorijo o njih (če so v resnici tako OK, kot se opisujejo-moj bivši kljub vsem izvedeniškim mnenjem trdi da ni alkoholik) si ne morem kaj da ne bi pomislila, kako srečne so lahko njihove bivše, da so se teh težaških kontrolfrikov znebile. Lep dan ti želim in veliko sabljaških uspehov tvojemu naraščaju.

Poglejte. Gre za to, da so meni po odločbi priznani stiki z otrokoma v enakem obsegu kot njej. Imam ju cela dva dni med tednom ter vikende izmenično. Tisti, ki pravite, da na višino preživnine ne vplivajo pogosti stiki, se motite. Na višino preživnine vpliva tudi to, koliko kdo od staršev preživi z otrokom. Vsaj v mojem primeru sva z odvetnikom to dopovedala vsem ostalim, in sodnik se je s tem brez prolema strinjal, kar je logično, da se je, ker če imam sam kot neskrbnik veliko stikov z otrokoma, imam zato tudi stroške. Ker sm pa hkrati zavezanec za plačilo preživnine, mi je pa ta zaradi takšnega obsega stikov bila določena v takem znesku, ki je zame kot zavezancu sprejemljiv in hkrati ne bo poslabšal življenskega standarda mojih otrok. Standard je bil pred ločitvijo izredno skromn, tako da zaradi tega, ne morem soglašat z vašimi številkami o vešini preživnine, ker so te številke za naš standard previsoke, vsaj za faktor 2. Sodniku so bile z moje strani zelo realno predstavljene življenjske navade otrok, in je zato upravičeno bivši precej oklestil njen napihnjen stroškovnik, kjer sem tudi sam povedal, da je daleč od resnice kar bivša navaja v njem. K sreči mi je sodnik verjel, še posebaj pa mi je bil všeč vprašanje sodnika za bivšo : Tudi sam imam 2 otroka, imam boljšo plačo od vas, pa ne zapravim toliko za oba otroka kot vi navajate.

Vse kar jst tu sprašujem oziroma delim mnjenje je, da se sprašujem, če se da doseči, da preživnine nebi več nakazoval na bivšin TRR ampak bi ga lahko za otroka porabil sam, ne zahtevam nobenega znižanja preživnine, ampak samo, če bi lahko dosegel, da nebi več te sodno določene preživnine nakazoval na bivšin TRR ampak bi jo porabil lahko sam za otroka. To isto preživnino. Razumete? Ne se bunit da je meni moteča višina preživnine, ker mi ni, meni je moteče, ker preživnine bivša ne zna ustrezno porabljati, za tisto kar je namenjena. Tako nima tožba za znižanje preživnine tu nobene zveze, ker ne gre za to , ker ni problem v tem, in ne morem oddajat takega obrazca kot mi nekateri svetujete.

Problem edini je, da se bivša s to spremembo nebi strinjala, te spremembe ji nisem niti predlagal še, ker jo poznam in vem kakšn odgovor sledi. Saj ko gre za to , ko ona kaj ne zmore nardit za otroka lepo prosi, osladnost je takrat na višku, ampak ko omenim denar, se vse konča, …začne pa napadat z členi iz ZZZDR, aja pa začne se obnašat kot največji pravnik, češ da naj upoštevam odločbo št XXXXXXX_XX.. ko gre pa za usluge je pa povsem druga zgodba, takrat celo pove, DA SVA OBA ENAKOVREDNA STRAŠA. A res sva? zakaj se potem pri denarju neha? Ona bi najraj vidla, da bi jst kateremu je ona odvzela enako skrbništvo, opravljal z vsemi težjimi odločitvami , kot tudi z vzgojo otrok, kar se lahko samo razume, da ni kos vsem nalogam, ki si jih je dala.

včeraj: Zelo neobjektivno se vidiš. Res zelo daleč od tega kar vidimo vsi drugi, ki te beremo. Imaš hud problem in najhuje je, da se ga niti slučajno ne zavedaš. Verjemi. Mi kot zunanji opazovalci jasno vidimo kako strašno si želiš spremeniti bivšega in zelo jasno se vidijo tvoja čustva do njega. Ostalo je nakladanje v prazno.

Ma-go: Če nebi nakazoval njej potem to ni več preživnina. Preživnino po definiciji porabi skrbnik v skladu s svojo odločitvijo. In kot so ti že punce napisale. Ni fore, da ti sam porabiš ta denar za otroke, ker gre za nizek znesek in bi pač ti namesto bivše plačal vrtec, šolo in bolj kot ne zmanjka. Res ni fore in ti tega nočeš razumet.

Če je res tako kot si tule napisal (običajno žal kar nekaj blebetaš in deliš pavšalne ocene), moraš točno s tem k odvetniku in mu stvari razložiti. Potem poišči vse stroške, ki se pojavljajo neodvisno do tega kje otrok je (pri tebi ali mami) in se zaveži, da jih boš pol plačeval, ali pa še malo zraven (saj ne želiš, da bi bil tvoj otrok prikrajšan), bivši pa ne nakazuješ več denarja saj si več kot pokril sodno določeno preživnino.
Kateri so ti stroški?

očala, šolska malica, izleti, šole v naravi, učbeniki,
če se lahko sporazumeta tudi pol obleke, čevljev športne opreme…

Če ne boš težil se bo vse uredilo. Veš kdaj sem ti napisala, da bi jaz osebno se odpovedala preživnini, če bi bivši prevzel samo plačilo šolske položnice, očal in obutve, ki jo otrok potrebuje. Ne vem če se zavedaš, da je otroka dokaj lahko nahraniti, mu dati posteljo, stroški se pojavijo, ko je treba plačati položnice in kupiti obleko. Torej tam, ko je strošek, neodvisen od tega ali je otrok pri mami ali očetu.

Ma-go, mogoce je resitev, da odpreta skupen racun, kamor bi vplacevala oba in iz katerega bi slo samo za potrebe otrok.

@vceraj – ne morem se strinjati, da je “selitev” otrok v vrtec, solo, poletne tabore, obiske ipd
enakovredna selitvi med dvema gnezdoma.

No ja no me je vprašal zakaj odgovarjam Micku. Glej ponovno se je odzval na pisanje, ki sploh nima veze z njim. Kaj ga vodi? Neskončna zloba in zamera do žensk. Prav zanima me kje on prebere, da želim spreminjati bivšega, če napišem:
Kar se tiče mojih ostalih zapisov na tem forumu. Pisarim ker sem naivno prepričana, da bodo ljudje, ki to berejo prišli k pameti. Čeprav sem v resnici samohranilka in je moja zgodba resnična, ter otroke preživljam čisto sama (še OD nimam) in ja so moji otroci na boljšem, kot če bi proračun najedal še alkohol, imam menda pravico meniti, da bi moral vsak preživninski zavezanec mladoletnih otrok za svoje otroke tudi skrbeti. Če ne drugače pa na Goli otok z njim. Država bi morala narediti red. Ker to, da jaz zmorem, da so moji otroci na boljšem, ne pomeni, da je sistem v redu. Ni v redu, ker podpira bolnike, nasilneže, alkoholike lenuhe…., namesto otrok.

MENDA IMAM PRAVICO (NAIVNO) PRIČAKOVATI; DA JE NORMALNO; DA PREŽIVNINSKI ZAVEZANEC MLADOLETNEGA OTROKA PREVZAME SVOJO ODGOVORNOST: Zakaj se mora nek Mick stalno spotikati ob mene? Nekaj je zagotovo, če bi vsi razmišljali kot jaz sirot in zavrženih otrok ne bi bilo. Ne vem če lahko fantje s tega foruma tudi to rečejo zase.

Ni ravno lepo od tebe, da svoje otroke jemlješ za zavržene. V bistvu je grozno. Nič hudega jim ni, le očeta nimajo. Zato niso sami krivi.

“vtikam” pa se vate, ker nimaš niti najmanjšega pojma o tem kako je otrokom v ločenih družinah, ko se morajo seliti sem in tja in še druge “nevšečnosti”. Vidiš samo sebe in očitno bivšega.

Sicer pa zamer do žensk nimam. Niti do bivše. Ni pa sposobna tega dojet. Pač moja napaka, da sem naletel na tako. Ti nisi tega sposobna. Če bi jaz imel skrbništvo nad otrokom in otrok nebi imel nobenega stika z njo…kaj čem ti rečt. Nebi bilo najboljše na svetu, vendar še vedno boljše kot pa to kar je sedaj, ki je približno enako nič. Z drugimi besedami. Imaš vse, pa še vedno travmiraš. Očitno dokler ne pride še en pjanc, ki ti bo stresel svet….

To o selitvah sem jaz napisala in to je eden od razlogov za probleme, ko gre za omejevanje stikov. Ker se nekdo od staršev, večinoma skrbnik, izgovarja na travme zaradi prehajanja med dvema gnezdoma.

Drugače pa, kot kaže, smo od ma-go končno izvedeli, da otroka pri njem sploh nista pol časa, ampak dvakrat na teden … Torej čisto klasična ureditev, zapisana npr. tudi v “naši” odločbi o stikih.
Tako kot smo rabili par mesecev, da se je izjasnil glede preživnine, je trajalo še par mesecev dlje, da je jasno, zakaj uradno ni bilo določeno skupno skrbništvo.
Vso srečo želim njegovi novi ženi, ob toliko enega sprenevedanja jo bo krvavo potrebovala.

Ko sem si dopisoval s tabo, sem se resno spraševal in ugibal, kateremu od otrok pripadaš :)). Pa nisem mogel ugotoviti. Tako da, v kolikor drži, kar pišeš, se seveda opravičujem za cinizme…

Se pa z nečim strinjam z Mickom, in sicer imaš več kot očitno slepo pego na to, kaj je država in kaj bi država morala. Država ni psihiater in vzgojitelj nezrelih odraslih oseb, žal ali na srečo. Si predstavljaš kako sadistična bi bila država, če bi bila vzgojitelj … sicer pa sama daješ primero z Golim otokom, ki je pojem sadističnega državnega izživljanja nad posameznikom … tega danes ne sme početi niti v luči “višjega cilja” koristi mladoletnih otrok. V luči zagotavljanja koristi otrok bi morala poskrbeti za normalne socialne transferje v takih primerih … kot je tvoj

Ker stokrat ponovljena laž postane resnica in ker se tako grozno sprenevedate in obračate stvari, bom zapisala še enkrat.

Mojim otrokom je dobro, lahko poskrbim za njih, očeta nimajo ja, tudi jaz nimam vsega – kdo pa ima …. Ampak jaz ne govorim o nas o meni in mojih otrocih. Govorim o tem, da ni sprejemljivo, da leta 2015 preživninski zavezanci mladoletnih otrok ne prevzamejo svojega dela odgovornosti. Kaj ima to z mano in mojim travmiranjem? Tako bi mislila tudi, če bi bila srečno poročena. Menda imam pravico? No morda srečno poročena ne bi o tem toliko razmišljala in ne bi bila na tem forumu. In ne vidim samo sebe, vidim kopico otrok, za katere eden od staršev ne skrbi. Vi fantje pa očitno vidite samo sebe, če bi imeli skrbništvo, če ne bi otroka imela bivša, če ne bi rabili plačevati preživnine, ne bi videli ničesar kar se dogaja okrog vas. In moji otroci so zavrženi. Na srečo samo s strani očeta. Zakaj ne bi smela tako misliti, če je to dejstvo?

In Miki daj preberi kakšne nabuloze pišeš:Sicer pa zamer do žensk nimam. Niti do bivše. ………Če bi jaz imel skrbništvo nad otrokom in otrok nebi imel nobenega stika z njo…

Ponavadi nimamo stika z ljudmi, ki nam ne pašejo, do katerih imamo neke zamere . A ne? Če bi razmišljal v dobro otrok, pa bi imel stike z bivšo kljub zameram. Zaradi otrok a ne?

Mislim, da govoriva o istem pojavu. Če se moška nazrelost manifestira skozi alkoholizem, zatekanje v hobije in nasilje, in je precej dobro javno opisana, pa so ženske pojavne oblike nezrelosti bolj tihe in pasivne, vendar nič manj škodljive za otroke.

Zgolj za intermezzo, moja boljša polovica prihaja iz družine, kjer se je mama ločila zaradi moževega nasilja, ko je bila moja žena stara okoli 8 let. Moja žena svojega očeta ni videla od takrat dalje, plačevanje preživnine pa sta prevzela očetova starša, to je dedek in babica moje žene. Kljub temu, da dedek in babica tudi sama nista imela stika s svojim sinom, pa je mama od moje žene med mojo ženo in starima staršema po ločitvi preprečila vsakršen stik. Je pa jemala preživnino od njiju.

Mama od moje žene se je nato ponovno poročila in imela še enega otroka. Moja žena je bila v tej družini trinajsto prase, ki je venomer poslušalo, da njej pa tega in onega ne morejo kupiti, ker dedi in babi plačujeta prenizko preživnino. Ženina mama je šla tako daleč, da je prodajala darila za rojstni dan in božič, ki sta jih svoji vnukinji pošiljala dedek in babica. (Moram reči, da občudujem njuno vztrajnost in stojičnost.)

Ko je bila moja žena stara okoli 15 let je sama skontaktirala stara starša. Kmalu za tem se je odločila, da bo šla v srednjo šolo, ki je bila v bližini njunega doma, tako da bi lahko med tednom živela pri njiju. Seveda se je postavilo vprašanje, kaj s preživnino. Mama je seveda zahtevala, da se plačuje, kot da se ni nič spremenilo ali pa bi šla žena v šolo drugam. Končalo se je tako, da je živela pri dedku in babici, ki sta kljub vsemu pošiljala preživnino mami, ki je poleg te preživnine pobirala še doklade, vendar pa v obliki kritja stroškov preživljanja, tega denarja moja žena ni nikoli videla.

Moja žena je ob 18 rojstnem dnevu pretrgala vse stike s svojo mamo … in če kdo, je moja žena tista, ki zelo hitro loči med ločenimi in ločenimi ženskami …

Ravno moja žena je bila prva, ki je za bratovo ženo rekla, da bodo z njo težave in to po 1 tednu skupnega bivanja v prikolici, skratka ko jo je prvič srečala. Moja žena je takoj opazila, da bratova žena eskivira pri delu. Zmeraj ji je uspelo slučajno zmaglit, ko je bilo treba v trgovino, kuhat, pomit posodo, kaj pospravit. Ko smo zadnji dan naredili končno pospravljanje prikolice in baldahina je bojda dobila tako menstruacijo in tako hude krče, da z njo ni bilo druge, kot počivanje v senci. Takrat je moja žena rekla, da smo srečali mater bratovih otrok, ki se bodo rodili po metodi “ups” tabletka ni prijela, ter da bo do starosti 5 leta tega otroka tudi že ločena …

Skratka, v roku enega leta od našega PRVEGA srečanja, je moj brat dobil otroka po metodi “ups”. Ker je mama kobajagi (kobajagi zato, ker te diagnoze ni postavil noben zdravnik) bolehala za poporodno depresijo so za tega novorojenčka skrbeli vsi drugi (moji starši, brat, jaz in moja žena ter njeni starši) kot njegova mama. Zaradi poporodne depresije tudi ni mogla študirati in posledično je bila povsem brez perspektive za službo … Tako je životarila doma (otrok pa v vrtcu in popoldne s sorodniki ali očetom), dokler ni nekega dne moja mama rekla, da bi bilo smiselno, da gre k zdravniku, ker poležavanje doma pa res ni dobro zanjo, stanje pa se ji je vleklo takrat že skoraj 2 leti. Namesto, da bi šla k zdravniku si je pri prijateljici čez noč našla službo. Ki pa je bila takoooo zelooo naporna, da je cele popoldneve samo počivala …

Potem se je spomnila, da bi imela še enega otroka … Ker se je moj brat uprl zaradi njenih nepojasnjenih in očitno neizzvenelih poporodnih težav, je predlagal, da gresta skupaj k zdravniku in najprej uredita njeno popoldansko utrujenost, ki ji preprečuje biti prisotna v “družini” … moj brat (še bolj pa moja mama) sta iz tega razloga postala največja prasca in povod za ločitev … Ločitveni postopek je štartal, ko je bil njun otrok star skoraj 6 let. …

Šele v okviru postopka ločitve, ko se pač človek s tem vprašanjem malo bolj sooči, je nekaj ljudi povedalo, da je med pobudnicami ločitev precej žensk, ki so povsem indolentne, nezrele, otročje in nesamostojne, in ki pričakujejo, da bo to nesamostojnost okolica še naprej crkljala. Obnašajo se kot razvajeni mladoletni otroci, ki poznajo samo pravice in nič dolžnosti. Vsakršno zavračanje crkljanja s strani okolice te ženske doživljajo kot nasilje nad njimi, poseg v njihove človekove pravice itd. Te ženske se s pomočjo sistema skrivajo za flavzo, da otrok zaradi ločitve ne sme biti za nič prikrajšan. Pa dejansko ne govorijo o otroku, ampak o sebi, otrok pa je zgolj sredstvo za doseganje tega cilja. Skratka ločitveni postopek poskušajo nezrelo uporabiti kot sredstvo za izsiljevanje “svojih pravic”. Problem seveda je, da sistem tudi njih šteje za preživljalke in jim seveda odmeri del njihove dolžnosti, ki je do tedaj niso izpolnjevale. Te ženske imajo zato posledično največ za povedati, da se je življenjski nivo otroka po ločitvi znižal … (kar med vrsticami pomeni, da bivši ni bil parazit in je v času zakona očitno dajal denar za družino – če nič drugega)

Za razliko od tistih žensk, ki so se z ločitvijo znebile parazita, ki je zažiral tudi njihovo plačo in otroške dodatke …

[/quote]

Enemu od otrok pač pripadam:). Se bova npr. na državnem prvenstvu zmenila, da imam nedeljca v roki, ti pa vrtnico v gumbnici :).

Kaj je država? Država smo ljudje. In če je splošna družbena klima in povprečno razmišljanje povprečnega slovenca, da če nekdo noče skrbeti za svojega otroka mu ni treba . OK. Lahko je to sprejemljivo lahko ni. Ampak država ima tudi prisilna sredstva. Zakaj plačujemo davke? Ker nas država sili. Zakaj ne skrbimo za otroke? Ker nas noben ne sili?

Zakaj te sankcionirajo če voziš pijan , ne pa če ne skrbiš za otroke?

Zakaj se plačujejo kampanje proti alkoholu, tobaku, drogam? Ker je kolateralna škoda, ki jo zasvojenci naredijo državi velika.
Zakaj ni kampanje proti preživninskim zavezancem mladoletnih otrok, ki otroke zanemarijo? Ker nihče kolateralne škode ne ocenjuje in zato ker se nihče od tistih, ki so na svoja ramena prevzeli vso skrb za otroke, nima časa ukvarjati s tem. Če pa kateri od nas kaj reče, smo pa takoj zasuti s sveto preproščino: kaj bi rada red zaslug za narod? kaj hočeš saj imaš otroka in ostalo kar lahko na tem forumu prebereš. Vsi pa se itak brigajo samo še zase……

no ja no: Se strinjam s teboj.
@histerija: po mojem mnenju nimaš prav. Stalno seljenje otrok sem in tja po mojem mnenju resnično ne paše nobenem otroku. Še več, prepričan sem, da tako kot si to predstavlja zločinski sistem, da je to za otroke izjemno škodljivo. Dve vzgoji, dve okolji, nobenega reda….Dvomim pa, da je to razlog za nagajanje s stiki.

Sicer pa jaz nisem strokovnjak. Dejstvo pa je, da ne verjamem zločinskemu sistemu, ker iz lastnih izkušenj vidim kaj in kako. Stikov z otrokom nimam, ker niso mogoči, ker jhi otrok zavrača. Sedaj pa naj se zopet zanašam na sistem, ko bo le-ta z nevemkakšnimi sredstvi ugotavljal zakaj je tako? NE, ker ne bom mučil otroka in razlogi so popolnoma jasno, vendar nihče ne upa in sem prepričan, da tudi ne bo rekel bobu bob.

@včeraj: Ne boš verjela, ampak res nimam zamer. Grenak priokus bo pa za večno ostal, ker ni ravno preprosto se sprijaznit s tem, da z otrokom nimaš nobene vezi več in ga niti ne vidiš. Vsi pa vemo, da bi bilo hudo drugače, če se gospa nebi odločila kot se je. IN ja, seveda bib ilo povsem drugače, če bi bil otrok pri meni. Ne vem no, ne si delat utvar, da je vseeno kdo je skrbnik, ker ni. Nenazadnje ne poznam niti enega očeta, ki bi bil ločen in imel z otroci res pristen odnos. večina jih je bankomatov, nekateri se pa slepijo kako je vse super in jemljejo ktonormalno, da otroci večno jokajo in hočejo k mamici….

Glede mojih stikov z bivšo je pa tako: Predlagal sem “kavico”, telefonski pogovor, družinsko terapijo, psihologe, psihiatre,….Na nobeno stvar se ni odzvala. Bili smo na CSD in je samo spraševala kdaj lahko odide, ker se ji res ne ljubi poslušati…..

Tako pač je. Nimaš kaj naredit.