Pozdravljeni!
Stara sem 18 let in obiskujem 4.letnik gimnazije. Na vas se obračam zaradi svoje najboljše prijateljice, ki ima psihozo. Prav tako kot jaz je stara 18 let, vendar po pedagoški pogodbi letos ne obiskuje pouka zaradi svojega šibkega zdravstvenega stanja. Poznam jo skoraj štiri leta, diagnozo pa je dobila priblizno eno leto nazaj, v času hospitalizacije na oddelku za adolescentno psihiatrijo (prvotno so jo hospitalizirali zaradi anoreksije, ki še vedno traja). Ko mi je prvič povedala, da ima psihozo, je nisem jemala zelo resno- tolažila sem jo, da bolezen ne spremeni ničesar in da je to še vedno ona, ista prijateljica, ki jo poznam (sicer je zdrave žal nisem nikoli poznala). Šele ko sem približno pet mesecev nazaj doživela psihotičen napad, ko sem prespala pri njej, sem razumela, da je res bolna. Okoli štirih ponoči, ko sva se še vedno pogovarjali, je nenadoma začela dojamati stvari okoli naju popolnoma drugače. Trajalo je približno pol ure- medtem sem ji zdrobila neko modro tabletko (?), za katero mi je rekla, da jo mora vzet, če se bo kaj čudno počutila, potem sem jo spravila spat, zjutraj pa se seveda ni spomnila ničesar. Po tem dogodku sem jo večrat vprašala, če ima še vedno napade in mi je običajno odgovorila, da včasih (običajno ponoči, če ne more zaspat). Obljubila sem ji, da bom zanjo vedno dosegljiva in tako me je približno teden dni nazaj poklicala ob treh ponoči, sredi napada. Mogla sem ji priseči, da je z mano vse v redu, saj je bila prepričana, da se mi je nekaj zgodilo, nato pa mi je rekla, da je v svoji sobi in ne ve, kam naj gre, kam naj se obrne. Poslala sem jo v posteljo, ubogala me je, zraven pa mi je rekla, da jo je strah, ker hodijo okoli nje neznani ljudje. Začuda mi je verjela, da so privid in da se jih ne sme bati. Kasneje sem se spraševala, če sem sploh pravilno ukrepala, saj nimam strokovne izobrazbe (kljub temu, da sem prebrala precej gradiva o tovrstnih boleznih) in bi ji morda lahko rekla kaj, kar bi slabo vplivalo nanjo v trenutku napada. Zanima me, kaj lahko psihotični osebi sploh rečem, kako jo lahko pomirim, kaj naj ji rečem, da se bo v naslednjem napadu tega podzavestno zavedala in si ne naredila ničesar slabega?? Zanima me, ali je psihoza ozdravljiva s samostojno terapijo? Za informacijo: antipsihotikov (Zyprexa) ne jemlje redno zaradi strahu pred stranskimi učinki (rejenje). Pa še to: zanima me izvor tega, kar psihotična oseba v trenutku napada doživlja- ali prihaja to iz njene podzavesti, kot posledica travm iz otroštva (spolne zlorabe) in čustev, ki jih goji v sebi? Bo taka oseba (če ne bo v trenutku neprištevnosti nekoč naredila samomora) kasneje sposobna živeti normalno družinsko življenje ali vsaj življenje v dvoje? Najlepše se vam zahvaljujem za odgovore. Zelo mi boste pomagali.
Gervaise

Spoštovana Gervaise,
za prave psihoze vemo, da nimajo zveze s travmami iz otroštva, ampak z neustrezno porazdelitvijo dopamina med možganskimi celicami.Prividi, torej zaznavne motnje z vidnega področja, so največkrat posledica zunanjih razlogov ( pretirano jemanje zdravil zoper tresenje, ki na zdravljenje same psihoze nimajo učinka blažijo pa stranske učinke drugih zdravil.)ali zlorabe omamnih snovi vlkjučno alkohola.Do prividov je možna kritičnost, zato ste prijateljici lahko dopovedali, da gre za neresnično doživljanje.Ker privide običajno spremlja strah, ste prav naredili, da ste jo pomirili.Kar pa zadeva zdravljenje v ožjhem smislu, bodo zdravila še naprej nujno potrebna, prijateljica naj le zaprosi svojega psihiatra, naj bi ji predpisal eno izmed zdravil, ki ne bo povzročalo večjega apetita, terapijo pa naj le redno jemlje. Lahko je srečna , da ima prijateljico, kot ste vi.