Prvi IVF – katastrofa
Pozdrav punce, zanima me ali ima katera podobno izkušnjo.
Prvič sem imela IVF. Punkcija je bolela kot spaka, tako da sem se zaklela da nikol več, saj sem na koncu padla skupaj. AMpak živa sem :)) In čez dva dni (imela sem le 3 celice od 6-ih foliklov) sem šla na transfer in doktor mi pove da ni se primla niti ena. Mene je kmalu kap. Še sedaj (pa je minilo nekaj časa) mi gre kar na jok.
Naslednjič grem v januarju v postopek. Ampak tako neznansko se bojim vsega. Predvsem pa punkcije. Ko berem tukaj gor nobeno skoraj ne boli ali zelo malo, jaz sem pa tako grozno to doživljala.
Je katera dobila v Postojni narkozo za punkcijo?
Kaj pa celice, se je tudi vam to zgodilo da ni prišlo do transfera? Kako je blo drugič?
Že zdaj sem hvaležna za kak odgovor
Obupana, mene je tudi punkcija kar fejst bolela. Sem rekla možu tam na mizi, ko sem počivala: a pol bom morala pa še rodit, al kaj?!?!?
Ampak se pozabi. Sicer pa če te je tako bolelo, malo preberi, nekatere punce vzamejo kakšno tableto proti bolečinam na tisti dan zjutraj.
Saj bo, kar pogumno! Vse za naše otroke!
Lp šibica
Kako dobro poznam to zgodbo. Doletela me je 3x.
Prvič punkcija boleča za znoret, padla skupaj, 4 celice, pridem na transfer, pa se ni nobena oplodila.
Drugič punkcija, spet bolečine, padem skupi, tokrat sploh nobene celice.
Tretjič boleča punkcija, k sreči nisem padla skupaj, sem pa vzela 1 ketonal v rit in en nalgesin sem še pojedla. Celice 3, transferja ni bilo, ker se ni nobena oplodila.
4 punkcija pod narkozo, aleluja za tistega, ki si jo je zmislu:-), končno celice in končno transfer, žal neuspešno.
5 punkcija, narkoza, trasfer, neuspešno
6 punkcija, narkoza, trasfer, uspešno, imamo 1 fanta.
Punca ne obupaj, našopaj nekaj protibolečisnkega, ker ti v postojni ne bodo delali narkoze. Zaprosiš pa lahko sobo in si malo odpočiješ po punkciji, da glih spet skup ne zlezeš. Lahko tudi zaprosiš za kako inekcijo ali tabletko, ampak una inekcija ne prime takoj, zato sem jaz vzela raje doma svečko in taletko.
Lahko ti samo rečem, da se splača potrpet:-)
Jaz sem bila v Ljubljani na GK zelo zadovoljna. Ti dajo ketonal in mislim, da kar mal pomaga. Mene na srečo ni bolelo. Prvič še kar, drugič srednje, tretjič pa skoraj nič.Tako, da ni rečeno da bo spet tolk bolelo naslednjic.
Narkoze za punkcijo ne dajejo niti v Postojni, niti v LJ. Mogoče MB?
Tako da če boš vzrtajala v postojni, ti svetujem, da vzames ketonal mal bolj močan, kot je že “šibica” predlagala zgoraj.
S celicami je pa tudi vse možno.jaz sem v vseh postopkih imela dovolj celic, prvic mislim da 6, vstavili 2 bolj slabe, 2.postopek 8, takrat 2 dobre, v tretje pa 22! celic in 5 dobrih.Tako da različno ze pri posameznici od postopka do postopka.
Tudi jaz sem v prvem postopku ostala brez transferja. Imela sicer samo 1 celico, ki se ni oplodila. Punkcija je bila znosna, glede na to, da je bilo prvič in sem brala razno razne zgodbe se mi ni zdelo tako hudo.
Drugič sem imela 9 celic od tega le 1 primerno za transfer. punkcija je pa tako svinjsko bolela, da sem razmišljala zakaj hudiča si to delam. Po punkciji sem padla skupej, nato skoz ležala doma v bolečinah in tretji dan mi je blo ponovno slabo in skoraj padla skupaj v trgovini.
V tretjem postopku sem se že prej samo sebe prepričala, da me ne bo bolelo (sem sicer dvomla v ta svoj sklep, ko sem bla dejansko na mizi) ampak je blo presenetljivo manj boleče. Na koncu skoraj nisem mogla verjet, da je že konec saj se mi je zdelo, da do prave bolečine sploh še prišli nismo. Tokrat mela 6 celic, 5 oplojenih, test kaže plus, nisem pa še bila na pregledu, mamo pa še 3 zamrznjenčke 🙂
Nikoli pa nisem prej vzela ničesar proti bolečini. Ne vem točnega vzroka zakaj je blo drugič tako hudo, malo si mislim da tudi zaradi tega ker sem bla ves čas punkcije v krču, pripravljena na bolečino, ves čas me je dr. Reš moral opozarjati naj se sprostim.
Pri meni isto: prvi IVF, delna punkcija, ker sem imela čez 40 foliklov (cca. 20 velikih in 20 majhnih). Dobila injekcijo v nožnico, ketonal injekcijo in še ketonal svečko sem vzela. Ko so mi punktirali levi jajčnik se je dalo preživet, čutila sem samo rahle zbodljaje. Ko se je prestavil na desno stran, sem mislila, da me bo pobralo – pred jajčnikom imam maternico in mi jo je vsakič prebodel z iglo. Ne samo, da sem čutila vbod, ampak tudi srkanje tekočine. :((( Na koncu od toliko foliklov, samo 7 celic! Sem jokala cel dan, govorila, da ne grem nikoli več…
No, slabše je bilo na transferju – pridem in mi povedo, da ET-ja, ne bo. Od 7 celic so se oplodile 2, ena se je narobe delila, druga zaostala v razvoju. :(((
Papriji so šli še enkrat na konzilij in so rekli, da bo naslednjič 1/2 IVF in 1/2 ICSI, dr. Drobnič pa je na napotnico napisal samo ICSI. Upam in verjamem, da bo drug mesec boljši rezulat!!! 🙂
VEM KAKO VAM JE,MENI SE JE JULIJA ZGODILO PODOBNO.PRI PUNKCIJI LEVEGA JAJČNIKA VSE O.K.,DESNI BOLEL KOT HUDIČ,VENDAR SEM ZDRŽALA IN ŽE POZABILA DO SEDAJ,..RECIMO.NOČ PRED TRANSFERJEM SANJALA,DA SVA ŠLA V LJUBLJANO IN SO NAJU POSLALI DOMOV,…PSIHA ZGLEDA,…POVEDALA SVOJEM IN MI REČE,DA SEM VJEŠTICA,…DA SEM PREOBREMENJENA IN NAJ SE SPROSTIM.,DA BO VSE O.K..PRIDEVA RES GOR IN NAMA POVEJO,DA POSTOPKA NE BO,KER OD PETIH CELIC SO OSTALE TRI NEZRELE,DVE PA SE NISTA OPLODILI.NAJVEČJA MORA.JOKALA DO DOMA IN JE TRAJALO KAR NEKAJ ČASA,DA SEM SE SKULIRALA.NISEM MOGLA VERJET.TA MESEC ZAČNEM Z INJEKCIJAMI IN ZAČETKU OKTOBRA V NOV BOJ.UPAM,DA BO VEČ SREČE,SEM SE PRESTRAŠLA KOT HUDIČ IN ME JE RES STRAH NOVIH NEUSPEHOV.VERJAMEM PA,DA ENKRAT NAM BO USPELO,KER VSAK TRUD JE ENKRAT POPLAČAN,TAKO DA,VELIKO SREČE IN POTRPLJENJA.POZDRAVČEK ;))))
Jaz sem že enkrat to izpostavila: vsaka je zgodba zase in verjetno je veliko na psihi, mogoče je čisto majhen detajl, ki kvari tvojo-vajino celotno sliko. Slediti svojim občutkom, ki dosedaj niso zatajili, niso pustili na cedilu, ne more biti nikoli narobe in lahko rečeš, da si naredila vse in bo drugič gotovo bolje. Slabše ne more biti. Torej naslednjič transfer mora biti, ker boš naredila vse za to, da bo.