prepovedana hrana
Prav prepovedane hrane ni. Je le hrana, ki se jo odsvetuje, zaradi takih in drugačnih vzrokov.
Če nosečnica še ni prebolela toksoplazmoze, potem naj bi se ogibala suhomesnatih izdelkov in mesa, ki ni toplotno obdelano, zelenjava in sadje naj bi bila dobor oprana.
Drugače pa se odsvetuje salame, pršute in podobne zadeve, ker vsebujejo veliko soli, konzervansov in drugih E-jev, paštete (ker vsebujejo veliko vitamina A – jetrne), tunina, gobe in morske sadeže (zaradi velike vsebnosti težkih kovin, klapavice in druge školjke zaradi nevarnosti zastrupitve), pikantne začimbe. Vsa hrana mora biti dobro toplotno obdelana.
Vendar je v praksi tako, da tudi če bo nosečnica sem in tja (torej ne vsak dan za vsak obrok) pojedla sendvič s suho salamo, ne bo nič narobe. Isto velja tudi za drugo hrano. Ni torej treba komplicirat, najboljše je vsega po malo.
Sama nisem prehrane prav v ničemer spreminjala (razen kar se pazim zaradi toksoplazmoze, ker jo še nisem imela).
Jaz sem tudi v prvi nosečnosti grooozno komplicirala. Točno po vseh pravilih, spila vode vsaj 2 litra/dan…, v tej nosečnosti pa se izogibam le tistim prepovedanim sirom (sem pa že okužena s toksoplasmozo, tako da se mi ni treba bati salam), popijem, kolikor mi paše, pa izogibam se sladkim stvarem in belemu kruhu, ker mi je gin. tako priporočila zaradi možne sladkorne. No, pa če bi bila sezona sladoleda, ga tudi bi jedla tistega na kepice (surova jajca). In mi sploh ni jasno, kako sem prvič zdržala. Ampak verjetno je res, kot pravi Ajs, bilo je več časa in za razmišljanje in za nabavo take in drugačne hrane.
Je pa tako, ko sem bila noseča prvič, sta bili približno hkrati noseči še dve prijateljici, ki se nista nič držali zdrave prehrane (ena je jedla vsak dan sendviče s salamami, hrenovke, umetne juhe, druga je jedla kar naprej v naprej pripravljeno instant hrano iz vrečke – razni špageti, rižote…), ravno tako se nista držali kakih posebnih načel zdrave prehrane, ko sta uvajali hrano svojim otrokom in kasneje, na kar sem sama zelo pazila. Rezultat danes je, da sta njuna otroka zdrava (razen prehladov, grip), naša pa ima kronično, zaenkrat neozdravljivo, bolezen. Saj vem, ni vse v hrani, ampak sem pa izgubila zaupanje, da je tako pomembna. Aha, še to, nobena od njiju ni dojila, jaz pa sem dojila do 18. meseca, tako da tudi tukaj ne morem iskati minusov pri našem ravnanju.
Kaj vam res dejansko znese prav tako pazit na prehrano? Meni ne. Zajtrk sicer jem doma, službo imam celodnevno, tako da sem prisiljena vsaj en obrok pojesti izven doma, če ne celo več kot enega (kosilo, pop. malica). In pač jem v menzi oz. okoliških gostilnah, sicer kuhajo “domačo hrano”, ampak vedi ti kako jo obdelajo in kako z njo ravnajo in kakšne sploh kvalitete je. Če se še toliko pazim, ko sama pripravljam, nikoli ne vem, kje lahko kaj fašem med tistim edinim toplim obrokom v dnevu.
Meni je prvič zneslo, ker sem bila absolventka in imela časa dovolj in še preveč – za razmišljanje, kupovanje in kuhanje :-))) No, zdaj pa mi seveda ne. Jem malico v šoli (naj bi bila kolikor toliko v redu, če je tudi za otroke), kosilo pa tudi prinese mož s šole.
Edina stvar, ki se je trudim je, da vsak dan pojem vsaj malo sadja, ker ga sicer ne maram preveč. Pa zadnjič sem celo uspela dat v usta dve žlici rdeče pese. Bljak … pa kakšen jogurt z lanenim semenom pojem popoldne.
Ajs
jaz pazim, se vidi da je prav nosecnost. Kar mal prevec po moje. Vceri sem po 4,5 mesecih pojedla ene tri koscke suhe salame pa mam zdej ves cas slabo vest 🙁 ne komplicirajo vse tok!Men tut ginekolog pravi da naj ne. Da ce 28 let nisem zbolela za toksoplazmozo tut zdej valda ne bom. Ampak jz sem panicnaaaaa…..