porodnišnica POSTOJNA
Jaz sem prvič rodila v Postojni in enak načrt imam za april. Z osebjem sem bila zadovoljna, tako s porodničarjem, babico, kot sestrami na oddelku. Sem ljubljančanka, ki se je odločila da v Lj. porodnišnici ne bo rodila – pač slabe izkušnje znank in prijateljic.
Ne razumem pa, da nekatere v Postojni pričakujete hotel s 5*. Gre za navadno porodnišnico, ki omogoča nekaj posebnih vrst poroda na željo porodnice. Ker je manjša porodnišnica, nisi le številka, osebje je prijaznejše. Toda vsaka stvar ima svojo mejo. Ker nosečnice rinemo v Po. kot po tekočem traku, se seveda zgodi, da so sestre preobremenjene, utrujene in (včasih tudi) tečne. Toda, kot povsod, tudi v Postojni velja da lepa beseda lepo mesto najde.
Za prvorodke je delni rooming – torej da ti otročka oskrbijo med 23 in 5 zjutraj- precej dobrodošla zadeva. Vsaj jaz si ne predstavljam, da bi že prvo noč skrbela za njega, saj še zase nisem mogla.
LP
jaz grem najverjetneje v drugo rodit v postojno, ker je najbližje. v nedeljo ponoči, prav na PDP, sem imela lažni alarm (popadki brez odpiranja) in so bile sestre noro prijazne in nič sitne in sem šla domov brez slabega občutka, kaj pa paničarim, ki se me je po malem loteval.
me je pa zelo šokirala novica o tem, da se je treba za 24urni rooming-in pregovarjati s sestrami in cimrami. halo? meni je to bilo samoumevno že pri prvem porodu (v ljubljani) in mi je še bolj za drugega. čeprav prvi porod ni bil nič lahek, sem mi zdi, da sem prav največ energije za hitro okrevanje dobila od moje male dojenčice, ko je sladko spala ob meni, jaz pa sem lahko katerokoli uro dneva, ali noči, uživala v materinstvu. no, upam, da bo držal pregovor, da lepa beseda lepo mesto najde.
danes grem v LJ, morda bom pa pristala v tamkajšnji porodnišnici? kdo bi vedel…
lepo porodno izkušnjo želim vsem in čimbolj prijetno okrevanje v porodnišnici!
Saj smo zato tukaj, da si izmenjujemo mišljenja…
Ne vem, meni je res pasalo, da so otročke ponoči odpeljali, saj sem si tako odpočila od poroda, šivov in napornega dneva, ki ga sigurno nisi navajen, ko rodiš prvič. Sicer sem prvo noč razmišljala vse mogoče (ko je kak jokal, če je moj, kako se mu tam godi, če spi, če je vse ok…), potem pa se navadiš. Zvečer sem že težko pričakala enajsto uro, da sem se šla v miru tuširat in spat, zjutraj pa spet težko pričakala, da so mi dojenčka spet pripeljali nazaj. Mogoče malo sebično, pa vendar se mi zdi, da si tako bolj spočit, da mu daš celega sebe naslednji dan. Sicer pa se tempo nadaljuje doma in če dojiš moraš bit otroku nenehno na razpolago zato so doma pogoji za komplet rooming-in popolni;)