Živjo.

Mene pa zanima, kolikšna je vaša povprečna mesečna plača, koliko imate na mesec stroškov oz. če lahko zraven še kaj “prišparate”?
Poleg tega pa me zanima, če ima kdo kako idejo, kako ob dveh čisto povprečnih plačah privarčevati za stanovanje (nobene pomoči od staršev ali drugih)?
S fantom sva stara 30 let pa prej ko po 7 letih varčevanja (plus nato kredit) še ne vidiva nobene možnosti za nakup stanovanje. Skupaj dajeva na stran prbl. 110.000, sit na mesec. (plača 130.000,00 ter 140.000,00 sit), še ne živiva skupaj.

Hvala za odgovore, Alenka

uff, veliko dasta na stran. Midva živiva v najemu, imava enega otroka. Ko sva živela še pri svojih sva točno toliko našparala na mesec, potem pa je prišel otrok in sva vse porabila za najem.
Tudi midva že dolgo časa ne vidiva več izhoda, kako do stanovanja.Krediti so takšni, da še sama ne vem ali bom čez 10 let sploh imela toliko denarja.
Plačo imava… eden 190.000,00 sit, drugi pol manj. Stroški…najem 50.000,00 sit, vrtec 25.000,00, stanovanjski stroški 15.000-30.000 ( pozimi), elektrika+plin 4.000-10.000 sit…
približno ena plača gre samo za položnice, stroške, najem,…resnično bolj malo prišparava.
Razmišljava da bova vzela kredit od stanovanjskega sklada, ki bo razpisan konec avgusta.Ampak glede na to kakšne so mesečni obroki…poglej si stran stanovanjskega sklada, mogoče ti pa ne bo potrebno šparati 7 let, če imata že kaj na strani.
lp pa veliko sreče pri nakupu!
fifi

Pri nas imamo eno plačo okoli 165.000 sit, pa stroške najemnine in stanovanja in vrtca 125.000 sit. Nekaj mož zasluži na vsake toliko, nekaj pa dajo zlati stari starši, sicer ne vem kako bi šlo-za hrano damo minimalno 50.000 pa sploh za ne ne vem kaj.

Zakaj ste drugi tiho?

Imate vsi fantastične plače? Čudovito, razpišite se, bomo vsaj vedeli, da upanje je.

Lp, N.

Plače imava 160.000 in 200.000, enega otroka, živiva pri njegovih starših, tako da nimava stroškov najemnine, so pa tu – varstvo otroka 30.000, zavarovanja, voda, elektrika in 50% za kurilno olje, ki se kar naprej nabavlja. Varčujeva pri stanovanjski varčevalni shemi, tako da bova tam najela kredit čez cca 2 leti, drugače pa vse sproti porabiva za gradnjo hiše na kupljeni parceli. Imela sva nekaj zagonskega kapitala od prodaje delnic, drugače pa sem si jaz bolj težko predstavljala kakšen nakup stanovanja ali gradnjo hiše, ker nama ne moji ne njegovi starši ne bi mogli finančno pomagati.
Res pa je, da sem jaz zelo zapravljiva, kar je moja zelo slaba lastnost, ki me večkrat malce mahne po glavi. Za vrtec pa bova od drugega leta plačevala okoli 50.000 sit. Jaz pa se bom učila varčevati. Vas občudujem vse, ki ste bolj pridne z denarjem.
aja- glede gradnje hiše – jaz sem si želela samo razširiti hišo moževih staršev, pa je mož hotel stran.

lp
ola

Ena plača 140.000, druga 160.000, krediti…, tako da je izplačilo še manjše. En otrok študira v LJ (smo iz MB), eden je še v OŠ, hiša stara 150 let, sicer dvakrat obnovljena, pa je stalno kaj za popraviti..Dva avta, položnic za pol metra visoko…. Ko jih plačamo, živimo s karticam…., do naslednje plače….
Kaj prihraniti? Utopija. Dopust na čeke, reg. in zav, avta na položnice…
Ko vsaj en mesec ne bi bilo treba gristi nohtov, kako bomo plačali položnice…, te pa res plačamo sproti, nič ne puščamo zadaj. Če ne bi bili pa res v dr…..
Aja, pa minus na vseh karticah (dovoljen)………
Tako da,………….

Živio!

Lepo in iskreno ste napisali. Pa naj še sama zaupam najino zgodbo. Ker oba še delava magisterij in ga delno plačujeva, ni variante, da bi bila najemnika. Sicer dobiva skupaj okoli 250.000, vendar ob položnicah in hrani, ter prevozu ne zmoreva dajati na stran več kot 50.000 SIT. Začasno živiva v stanovanju prijateljev, kmalu bo treba najeti kaj.
Res se mi zdi situacija v večjih mestih, predvsem v LJ, nora glede stanovanja in stroškov. Prav veseli me slišati lepe zgodbe drugih, ki jim le rata iti na svoje. Še najraje slišim zgodbe, ki govor o lastnih uspehih, čeprav jih je malo. Dosti parov poznam, ko so za stanovanje dali eni, za poroko drugi itd. Midva sva sama za vse. Za študij, za življenje.

Ko nama uspe pridobiti svoje stanovanje, bom srečna kot kraljica. Sicer si močno želim majhno hiško, a to ne bo možno. Hja, najhuje pa je, ker zase en vem, ali bom imela službo za nedoločen čas. Vem, da je to ponekod težava pri najemu kredita. Skratka, GROZA ME JE TE STISKE, GARANJA, ŽIVLJENJA NA TUJEM. Vem, da je za tiste, ki imajo otročke, težava še večja. Zato si sam sploh ne želim otrok pred nakupom stanovanja. Grozno, a ne?

Ne vem, kaj naj rečem. Mislim, da se vse bolj pozna, da nekako srednjega sloja ni, da je bolj blizu nizkemu, ki se težko kaj privošči. In potem slišiš tiste z bajnimi plačami, meščane, ki imajo nekaj stanovanj…groza, kako nerazporejeno.

Iz dneva v dan se borim z mislimi: tudi meni lahko uspe, čeprav izhajam iz povprečne, poštene družine. Trudim se z znanjem, poštenostjo in garanjem. Če to nič ne pomeni v naši deželici, vam povem, da grem srečo in razumevanje iskati drugam. V tujini (Avstrija, Nemčija, Švedska) potrebujejo mlade strokovnjake, sama pa nisem tolk zaprta, da ne bi šla ven, če tukaj ni možnosti.

Vsem Vam, še posebej pa tistim, ki vam gre težko: BODITE PONOSNI NASE IN SVOJE PARTNERJE IN OTROCKE. NE DOVOLITE SI, DA VAM GRE SISTEM POD KOZO IN NAJEDA ZIVCE. NEKAKO SE ZNAJDITE, TUDI POSTENO SE LAHKO. IN KO USTVARJATE, NE MISLITE NA POTOMCE, ONI SI BODO STVARI ZELELI DRUGACNE; POMAGAJTE JIM, KOLIKOR LAHKO, SEDAJ, KO SO Z VAMI. KO BODO SLI, JIM STOJTE OB STRANI.
OB VSEM NAPORU USTVARJANJA MATERIALNIH, A ZELO POMEMBNIH DOBRIN, VAM ŽELIM USPEH, VOLJO IN ENERGIJO, TER SREČO. OB TEM PA NE POZABITE NA SVOJE ZDRAVJE, NA LJUBEZEN MED VAMI, KI JI TEMELJ ZA GRADITEV SKUPNIH GNEZDEC.

Skratka SRECNO!
ze malo utrujena Kaja

Ker ste vse iskrene, povem še jaz: Mož okoli 200.000 (k sreči smo bili deležni malo povišice), jaz honorarno okoli 100.000 na mesec (gor ali dol, če grem na počitnice tudi 0 sit)… Ob tem plačujeva 70.000 kredita (ker sva za nekaj let zrihtala malo hiško – 40 kv.m. – da imamo streho nad glavo, čez nekaj let upam, da bomo zidali) K sreči bo ta kredit z novim letom končan. Vrtec vzame 50.000 (očitno ful zasluživa), jeseni bo manj, ker bo sin star 3. leta in ne bo več v “jaslih”. Za avto dajeva še 18.000 (še 3 leta)… Jaz še študiram, manjka mi še 1 izpit in diploma, potem pa upam na službo.
Kako bomo zidali? Bomo že, letos smo še priključili vodovod (350.000), kupili nov štedilnik (100.000) in nov avtosedež za sina (30.000). Res, ni mi žal, da v tem hipu nimamo nič prišparano, smo pa vlagali v prihodnost… Po novem letu pa bova začela z Modrim varčevanjem… Zmaga bo naša.
T.

Tudi midva z možem imava podobne razmere. Plača 130.000 + 140.000. Trenutno imam še porodniško, ko je ne bo več sem itak na cesti. Mesečno prihraniva 130.000, minus položnice 30.000, minus dovoljenja za gradnjo hiše (vse čez 100.000)… Kako bo čez eno leto ali kasneje nočem razmišljat. Bo že kako. Na srečo nama ni treba plačevati najemnine, sva pri starših, tako da imava vsaj ta problem rešen (ampak v španoviji še pes crkne). To pa je tudi vse kar dobiva od njih. Otročka bomo dali v vrtec (40.000) mami pa v dir za službo. Kaj bo, če bom brez službe…s tem se bomo obremenjevali, ko bomo do tam prišli…Je škoda vsake slabe energije. Pravijo, da se takrat, ko se zaprejo vsa vrata nekje odpre okno… Jaz pa mislim, da bo kar v redu tako kot je, da le ne bo slabše!
Pa še to, veliko vrstnikov, ki imajo večje plače (samo za svoj luksuz), pri istih letih (28,30) živi še pri starših, res, da imajo malo lepše avtomobile in cunje, to je pa v glavnem tudi vse. No kakor kdo.

Pa še jaz: z možem oba zaposlena, skupaj prihodkov cca 320.000 tolarjev.Položnic nekje okrog 75.000 tolarjev, malo čez 60.000 kredita, zidava hišo, ki bo vsak čas pod streho (še par kosov opek zložijo gor, pa bo “likof”, prav tako bo prazen račun in verjetno pridelano nekaj dovoljenega limita).Živiva v lastniškem stanovanju (starši so kupili, odšli na vikend in nam ga odstopili za čas dokler ne gremo v hišo). Pomoč od staršev; sem že zgoraj napisala; živimo v njihovem stanovanju, dobimo (od obeh) pridelke iz vrta (drugo leto bomo že imeli svoje), kdaj pa kdaj kaj kupijo otrokoma. Tako, ni nam hude, vse kar imamo viška, vlagamo v hiško, kakšen dan si puliva lase in gledava, če ima kalkulator slabe baterije ali je tisti minus spredaj resničen, imamo pa cilj in hvala bogu niti ni tako oddaljen, imava vsaj službe za nedoločen čas, banke pa rade posojajo denar, koliko pa preplačaš kredit pa tako ni vredno razmišljati…

Pred letom dni sva oba vzela kredit in kupila stanovanje za 70.000 DEM ……
POSLEDICE :
prihodki 220.000 + 150.000 = 370.000
– 1.) stanovanski kredit 90.000
– 2.) stanovanski kredit 60.000
– stanovanjsko varčevanje 39.000
– položnice 45.000
– hrana ( mercator PIKA ) 60.000
– petrol magna 40.000
– diners/VISA 35.000 ( še malo hrane & dojenček )
==========
OSTANE ZA 3 (tri) mrzle Laške pire :))

Smo pa na svojem ……

Lep pozdrav

PS: Cene stanovanj so na najvišjem nivoju. Mogoče se bodo še malo dvignile po izplačilu 1. stanovanjske varčevalne sheme. Potem pa strmo navzdol – Slovenčkov nas je vedno manj, stanovanja in hiše, stanovanjska naselja rastejo kot gobe po dežju in pričakovati je da bo v roku 3-4 leta ponudba presegla povpraševanje.
Največji šok pa bo, ko bo naša ljuba država uvedla davek na nepremičnine – kar je do 22 m2/osebo OK; – manj olajšave – več luksus. Na veliko se bodo prodajale hiše in kupovala mala stanovanja 1ss/2ss .:))

Zakaj je želja vseh nas imeti lastno hišo z vrtom ??

In jaz: moja plača 140.000, moževa nekaj čez 250.000. Širiva podstrešje; k sreči sva imela nekaj prišparanega ( za nov grušč in tegolo, pa plate..) Sedaj je situacija takale: moja plača za vrtec (40.000) in za vse ostalo, njegova pa gre celotna za širitev stanovanja, da bi kmalu prišli na širše. Zdaj malo stiskamo, pa če se hoče gre, sicer počasi ampak sigurno. Upam, da bom kaj kmalu zamenjala službo, saj delam za V. stopnjo imam pa VII. Tako da bo tudi malo več denarja

Čeprav bolj redko kaj napišem, pa redno prebiram, naj še jaz dodam:
s sinkom (kmalu 3 leta ) živiva sama, plača cca. 150.000 sit, očka ena velika 0, vrtec 40.000 sit , kredit za avto 24.000 sit, hrana + obleka cca 40-60.000 mesečno(odvisno od sezone), živiva v hiši mojih staršev, ki nama na srečo pomagajo z varstvom, ko je bolan (kar je bilo kar pogosto) ter z hrano, ki jo pridelajo na vikendu in pa plačujejo elektriko( skupaj peremo in imamo skrinje). Kurilno olje, dopust in zavarovanje za avto pa na obroke, o kakšni koli obnovi hiše (določene zadeve so že kar nujne) pa ni govora. O varčevanje pa sploh ne razmišlja, čeprav upam, da bom sedaj si lahko nabrala kako rezervo, ker gre v jeseni v višjo skupino torej manj za vrtec in pa naj se še pohvalim, končno smo SUHI, razen ponoči, torej se tudi to pozna. Pa vendar nekako gre.

Lep dan še naprej.

Tana

Čeprav bolj redko kaj napišem, pa redno prebiram, naj še jaz dodam:
s sinkom (kmalu 3 leta ) živiva sama, plača cca. 150.000 sit, očka ena velika 0, vrtec 40.000 sit , kredit za avto 24.000 sit, hrana + obleka cca 40-60.000 mesečno(odvisno od sezone), živiva v hiši mojih staršev, ki nama na srečo pomagajo z varstvom, ko je bolan (kar je bilo kar pogosto) ter z hrano, ki jo pridelajo na vikendu in pa plačujejo elektriko( skupaj peremo in imamo skrinje). Kurilno olje, dopust in zavarovanje za avto pa na obroke, o kakšni koli obnovi hiše (določene zadeve so že kar nujne) pa ni govora. O varčevanje pa sploh ne razmišlja, čeprav upam, da bom sedaj si lahko nabrala kako rezervo, ker gre v jeseni v višjo skupino torej manj za vrtec in pa naj se še pohvalim, končno smo SUHI, razen ponoči, torej se tudi to pozna. Pa vendar nekako gre.

Lep dan še naprej.

Tana

Jaz pa ne vem, kako zmorete graditi in kupovati stanovanja. Priznam, da občudujem prav vse, ki jim s poštenimi plačami to uspeva. Naše trenutno stanje je sledeče: Mož okoli 100.000,00, jaz 170.000,00. Živimo v hiši mojih staršev, torej najemnine ni, je nekaj stroškov za elektriko, ogrevanje, telefon, zavarovanje … Nimava kreditov, za avto sva si pred dvema letoma sposodila od mojih staršev. Ne vem kam gre denar, vendar sem vedno v minusu. Letos se spravljamo v vrtec in ne vem kako bomo to sklalkulirali v proračun.

Zdi se mi, da sem pred rojstvom hčerke lahko zapravljala v tri dni in hkrati nekaj privarčevala, sedaj pa mi zmanjkuje na vsakem koraku, pa oblačila za tamalo kupujem tudi na Madžarkem (nizke cene).

LP!

Moram napisat, da vas občudujem. Še posebno tiste, ki imate otroke in kljub temu še kaj prihranite.

Midva sva še sama, intenzivno delava na naraščaju. Po pravici povedano, me je kar malo strah, ker kljub temu, da imava skupaj 330.000 sit plače, ne prišparava nič. Od skupnega zneska gre 50.000 sit za možev kredit (še iz njegovih samskih časov), ostalo pa kar gre. Najbrž boste toliko bolj začudene, če povem, da imava svoje lastno stanovanje (dobrota najinih staršev) in dva novejša avtomobila.

Že kar nekajkrat sem poskusila kontrolirat svoje odhodke, pa se mi nikoli ne izide. Ven ne hodiva veliko, mogoče 1x na mesec v kino, na večerjo pa vsake pol leta, na kakšno pijačo vsake 2 tedna… Zelo si želiva čez nekaj let kupiti kakšno hiško (gospodar na svoji zemljici je super stvar), ampak z najino finančno konstrukcijo bo to težko, če ne bova kaj spremenila.

Ima katera kakšne napotke, kako prihranit, npr. 50.000, ali pa za začetek vsaj 30.000 sit? Kako ste same ugotovile, kaj je dobro? Najbrž ste bile bolj prisiljene, še posebno, če živite v najemu in bi rade čimprej na svoje.

Medtem pa Sanja še kar sanja in pozdravlja vse forumovke.

Tudi pri nas ni kaj dosti drugače, ena plača 200.000, druga študentska 100.000.
Stroški pa:
neprofitno stanovanje 65 m2 50.000
stroški brez telefona in elektrike 25.000 (to je poleg ostalega 3.000 ogrevanje pavšal za poletje in 7.000 nekih vzdrževalnih stroškov v novem blku, za katere ne vem točno kam gredo…)
elektrika 4.000
telefoni glede na porabo
vrtec 30.000 (zdaj smo mala šola)
šolnina 30.000 na mesec + knjige, zvezki ipd.
bencin 20.000 (do službe je treba prit najhitreje in najbolj udobno glede na to, da je vmesna postaja vrtec)
zavarovanja 60 eur za oba
varčevanje nič, če pa že kaj, se porabi za dopust in druge nevsakomesečne stroške kot so zimovanja, letovanja, registracija ipd.
Prihodnost hudo pod vprašajem, če ne bo še vsaj 100.000 dodatka ali pa če ne gremo nazaj k tašči ali mami ali pa kar nehamo jest …
Hecam se, ampak kar nekako gre.

Čoko

Naj te popravim – Slovenci smo še vedno mahnjeni na VEEElIKE hiše z vrtom. Kar pojdi kdaj h kakemu arhitektu pa mu reci, da bi rad kakšne načrte za hišo pod 90 kv.m. – ti bo rekel: ja, to pa imamo samo vikende… toliko o tem.

Mi bomo imeli hiško z vrtom, ker si ne morem predstavljati več življenja v bloku, nekje v mestu. Zdaj živimo v mini hiški, ki bi si bolj zaslužila ime “vžigalična škatlica”, a smo si jo precej luštno zrihtali in nam je kar fino, če odštejem občasna spotikanja enega družinskega člana ob drugega. Zato pa imamo čez 1000 kv.m. parcele okoli hiške in seveda tako tudi prostor za novo hiško – poudarjam hiško – velika bo namreč 82 kv. m. Saj ne rabimo več! Malo večja kopalnica kot jo imamo zdaj, ena otroška soba več, jedilnica, ki je zdaj nimamo, in je! Nekateri imajo dejansko tako veliko samo eno nadstropje… Za otroke, ki bodo morda kdaj ostali pod mojo streho, pa zdaj ne mislim zidat, bomo že potem in če bomo sploh…
Glede tega davka – ja, velike hiše se bodo res verjetno prodajale – a ta 22 kv.m. na člana družine je verjetno mišljeno na bivalne površine – tu se balkoni, garaže, podstrešja ne štejejo. Ali pač?
T.

Midva sva se odločila za maksimum varčevanja, vendar naj bi bilo po 4 letih (no zdej 3 in pol) to poplačano. Živiva pri mojih starših, nimava svojega gospodinjstva, ampak v moji sobi. Dohodki so trenutno cca 350 000 skupaj, varčevanje v shemi je mesečno 40 000. Potem so stroški ogrevanja (ti so več ali manj najini cca 240000/leto), pa trgovina vsake toliko časa (recimo 30 000 sit/mesec). Za avto in dopust gre na leto en mesečni dohodek.
Jeseni se bom spustila v investicije: nov pralni stroj, pa še kak gospodinjski aparat, voziček za novega člana in šolnina. Seveda se bo tudi najin prispevek k družinskemu proračunu moral povišati.
Poleti kupujemo samo ribe in meso, ostalo je na vrtu, pozimi pa poleg tega še kak zaboj jabolk in zelena solata (če je slaba letina radiča), vse ostalo je v skrinji.
Ter vsi pazimo pri kurjenju elektrike (peremo in likamo samo ko je cenejši tok, sušilec vključimo, ko je res nuja), ni naročenih revij, saj imamo internet. V tega smo vložili malo več, vendar smo že v šestih mesecih dobili nazaj.
Cunje: po nekaj letih sem pod prisilo letos popustila in šla na shopping v Avstrijo po nosečniške stvari, glede na cene v SLo se je splačalo, drugače nosim stare cunje, ki pa so kvalitetne in zdržijo.
Vse ostale cunje (puloverčki, spodnje perilo, pižame) kupuje mami na Madžarskem, je že tako izvežbana, da kupi res dobro kvaliteto. Le čevlji in nogavice (kupljeni pri privatniku) so slovenski. Moj dragi pa izkoristi dnevnice v tujini (kamor gre 3x na leto) in si kupi garderobo.
Iskreno povedano, hodim po svetu s prazno denarnico in brez kartic ker tako najlažje prišparam. Saj me zamiko to in ono, ampak ne boste verejele, meni ful pomaga če si ogledam trgovine, želje se mi dvignejo če prag ter nato grem naslednjič s polno denarnico v shopping. Kar naenkrat se mi nič ne zdi OK in ponavadi skoraj nič ne kupim. Če bi imela pa denarnico polno prvič, bi šlo pa vse…
In seveda včasih ko vidim koga z novim avtom, po možnosti v novi hiški ali pa novo stanovanje, se fejst čudim kako jim uspe z normalnimi plačami. Je pa res, če bi sedaj vzela kredit, bi si tudi midva lahko kaj kupila (1ss stanovanje, nov avto), pa sva se odločila za hiško po možnosti samo s kreditom NSVS in zaenkrat nama še ni žal.
Pa že sedaj vsem po vrsti težim, da otroku ni treba nič kupiti, ker ima že sedaj vsega dovolj (igrače ima še od nas ter od dragega, knjige tudi, cunje sem pa malo že nakupla, malo je še starih in mami moram kar privezat, da ne bo naslednji nakup na Madžarskem namenjen samo malemu….), da naj vsi raje šparajo.

Tudi jaz sem živela iz meseca v mesec, ap mi je bilo enkrat tega dovolj. Začutilka sem,d a sem pravzaprav sužnja neke navidezne brezskrbnosti, ki se je ob nočeh brez spanja spremkinjala v očitke in glodanje vesti.

S pomočjo računalnika sem si izdelala (v excellu) tabelo, kjer so prihodki, potem pa planirani odhodki, sproti pa vpisujem dejanske odhodke.Zato sem se navadila, da sve račune spravljam in jih potem enkrat dnevno vpisujem., kar mi pobere v povprečju 10 minut.
Vsak mesec si tabelo natisnem, da vidim,kaj sem načrtovala in kaj dejansko naredila. Rezulati so neverjetni! Točno se vidi, kje se da kaj privarčevati, kje pa ne!

V popolnem nasprotju s pričakovanji me je to delo (beleženje in načrtovanje stroškov ) osvobodilo: sedaj imam občutek, da sem jaz gospodarica svojega denarja in ne on moj ! Prej sem mi je zdelo, da sem ob plači bogata in kar zanašalo me je od dobrote: otrokom to in to, meni….(nase sem pozabljala, kar je še sedaj moja napaka, ki pa jo z načrtovanjem stroškov počasi vsaj prepoznavam..), potem pa me je od 1. naprej skrbelo., Sedaj me več ne razganja, pa tudi pretirano me ne skrbi. Če pa me skrbi, imajo te skrbi konkretno ime, prej pa so bile nedoločljive…

Predno sem si začela beležiti stroške, me je bilo zelo strah: kaj če se izkaže, da sem resnično zelo zapravljiva ( kot mi je v prepirih pogosto očital moj izbranec). Potem pa mi je bilo tega enkrat dovolj in sem se odločila resnici pogledati v obraz.

Ko nekaj mesecev spremljaš svoje izdatke, vidiš, kdo v resnici si- in šele tedaj lahko začneš postavljati tudi dolgoročnejše načrte: za naslednje leto, desetletje. Stvar je precej osvobajajoča, čeprav mi je prej delovala togo, dolgočasno in prav nič zabavno!

Sicer pa moram priznati, da je bila zamisel sicer v celoti moja, podprla pa jo je knjiga o denarju, ki mi jo je svetovala ( in jo je tudi prevedla za svoje potrebe) moja prijateljica.

Kdor bo poskusil, mu lahko iz moje izkušnj zagotovim, da mu vloženega truda niti malo ne bo žal!

Denar lahko osvobaja, pa ne tako, kot večinoma mislimo!

Sanja

Edini recept pri meni je bil, da takoj ko sem dobila plačo, sem znesek, ki sem si ga določila (npr. vsak mesec 30.000) dala na hranilno knjižico. Potem pa sem bila prisiljena omejiti porabo. Začela sem si pisati vsak prav vsak nakup. Konec meseca sem pregledala spisek in videla kje največ zapravim in ali je to sploh bilo nujno. Probaj.