pes iz zavetišča
Dandanes je prav vse podvrženo tržni logiki. V primeru zavetišč predvsem s strani občin, ki imajo z zavetišči pogodbe (in si želijo ali celo zahtevajo čim nižje stroške), občine pa so v veliki meri podvržene tudi javnem mnenju.
Razen 3 slovenskih zavetišč, ki niso “privat”, so tržni logiki podvržena tudi vsa ostala zavetišča.
Pri spreminjanju javnega mnenja igra največjo vlogo seveda osveščanje (tudi glede tega se strinjam), pa tudi vse ostale oblike podpore nekem zavetišču oz. načinu dela v njem.
Ojoj no. Sej meni je vseeno če ti tako misliš, ampak berejo to tudi drugi, pa si res ne želim, da bi tole ostalo brez replike. Ti za humanitarne in druge družbenokoristne dejavnosti še nisi slišala? So pač dejavnosti, ki po svoji naravi niso namenjene ustvarjanju dobička in zato ne morejo bit podvržene tržni logiki. Še toliko manj kadar gre ža živa bitja!
Mogoče moraš pa malo razmislit zakaj zavetišča sploh so – zato, da poskrbimo za zapuščene živali. Javno službo izvajajo! Ker piše tako v zakonu, ne zaradi kakšne tržne niše.
Moje mnenje je tako in tako, da gospodarske družbe med zavetišči nimajo kaj istak, če smo že pri tržnih zakonitostih. In ko občina sklene pogodbo ni nobene tržnosti več – najditelj nima nobene izbire in žival nima nobene izbire. Tržno?
Ja, mamo tri zavetišča, ki niso v privatni lasti: obalno, Gmajnice in Maribor.
Imamo še Perun in zavetišče Turk.
In mamo od decembra 2010 še 5 združenih: Zonzani, Horjul, Meli, Mala Hiša, Vitovlje.
Po tvoji (tržni) logiki torej – če podpiraš kateregakoli od zadnjih 5ih podpiraš oddajo za na verigo (o tem pišeš ti – Meli), reprodukcijo psov v zavetišču (Zonzani lani), izogibanje izvajanju javne službe ko gre za poškodovanega mačka (Zonzani pred kakšnim tednom – poškodovanega mačka je namesto njih prevzela Mačja hiša), v katero zavetišče pa sodi tisto o nerazglistenju pa ne vem. Ker zadnjih pet povezujejo sorodne težave in teresi in cilji. Fajn se torej piše zapuščenim živalim s tržno logiko…
Je pa zanimivo, da med 5imi, ki imajo sorodne težave, ni nobenega od prvih treh. Zanimivo, res. I wonder why.
Zaradi zapuščenih živali si želim, da s svojim mnenjem, da je vse, torej tudi zavetišča, podvrženo tržni logiki, ostaneš v manjšini.
Pa vseeno ni res … nažalost in nikakor se ne strinjam s tem, še manj mi je pa všeč, ampak eno je kako bi moralo biti (tudi po zakonu) drugo pa, kaj se v resnici izvaja in to, da eno ni vedno enako drugem verjetno veš tudi sama.
Če bi bilo, potem bi po premnogih prijavah vsegamogočega moralo biti že vse OK v vseh zavetiščih, vsi psi bi bili čipirani in cepljeni, MH ne bi imela “paketa” mačjih mladičev v oskrbi, ki jim je zavetišče zavrnilo sprejem, ne bi bilo občin, kjer prostoživečke ne obstajajo…
Ni prav, absolutno ne, tudi po pravilih in zakonu ni, pa še vseeno je tako in to ne le na področju zavetišč ampak kar povsod.
Ne vem točno s čim se zdej ne strinjaš.
Ni vse kot bi moralo bit, ne. Zato je pa še toliko bolj pomembno, da se prijavlja, sprašuje, zahteva… In bolj kot se zavetišče zapira, več je razlogov, da se zahteva in sprašuje. Ne zaradi naše radovednosti, ampak zaradi živih bitij, ki so tam in si sama prav ne morejo pomagat. Ker samo tako bo lahko kdaj boljše. Bolj ko se obračamo stran, večjo krivico delamo živalim. Ker one nimajo izbire in ne morej govorit. Že tako je preveč prostora za mutenje in meglo.
Pa btw. bi si upala rečt, da je prijav premalo. Ker se večina ne želi izpostavljat, tiste, ki si pa upamo stegnit jezik, se pa označi za vse mogoče, namesto da bi se razmislilo o svojem delovanju. Lajka (društvo) je precej vztrajna na svoji poti, pa se morajo zdaj hodit zagovarjat k uradnikom, ker bojda prodajajo pse. Tudi v moji zbirki pripetljajev, ki jih z lahkoto pripišem dejstvu, da ne držim jezika za zobmi in rok na hrbtu, se najde marsikaj zanimivega. Hm…
Tule imate še nekaj branja v razmislek:
Ali sem pripravljen na psa? http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1183
Odgovorno skrbništvo psov: http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1691
živjo! stara sem 13 let in starša sta mi končno dovolila imeti psa. psa si želim že od malih nog in že od takrat zbiram denar. po temeljitem pogovoru z družino in številnih dogovorih kako moram za psa skrbeti kakšno odgovornost sprejemam da bom krila polovico stroškov in seveda z morebitno žalostjo ob izgubi sem začela prebirati o oskrbi psa. sedaj pa nevemali naj kupim psa z rodovnikom ali naj psa uzamem iz zavetišča. z nakupom psa sem mislila počakati še kakšnih 6 mesecev da se res dobro pripravim. sem res velika ljubiteljica živali in zame postanejo del družine. prosim pomagajte mi!!! psa bi sicer imela v stanovanju kjer bi imel svoj kotiček imamo pa za hičo travnik kjer bi se lahko veliko gibal zjutraj bi gapeljala na sprehod dopovdan ko bi bila v šoli tudi nebi bil sam ko pa bi prišla iz sole bi sledil še en sprehod potem okoli pete ure spet v poznih večernih urah pa bi ga peljala se seboj teč ker smo zelo aktivna družina bi vsak viken z njim odšli tudi na pohod ali mi lahko svetujete še zaradi pasme prosim no sem pa edinka tako da bi pes dobil veliko moje pozornosti že v naprejhvala za odgovore