Perikard
Pozdravljeni dr. Cibic,
zanima me, ali so morebitne trajne poškodbe po prebolelem perikarditisu (npr. zadebelitve in brazgotine) kmalu vidne na UZ srca ali se pokažejo šele čez čas (mesece ali leta)? Ali so na UZ tovrstne poškodbe vidne, ali so za ocenitev stanja potrebne druge slikovne metode (npr. magnetna resonanca)?
Kontrolni UZ srca (po prebolelem perikarditisu) je v mojem primeru pokazal nekoliko “močnejše odboje s perikarda povsem bazalno ob inferolateralni steni levega prekata, vendar perikard ni videti zadebeljen. Morebitnih znakov za konstrikcijo ultrazvočno ne prikažem….”
Za odgovor se vam lepo zahvaljujem!
Pri vnetju perikarda se na mestu vnetja “zbere” nekaj vnetne tekočine (perikardni izliv), ki je lahko prisotna več tednov. Včasih se bolezen pozdravi z brazgotinjenjem (predvsem pri tuberkulozi), ki ne moti delovanja srca če je obseg brazgotine majhen. Morebitne spremembe so vidne pri UZ-preiskavi srca.
Oprostite, zgolj še eno vprašanje imam: glede na to, da sem vnetje kot kaže že prebolela in so to torej očitno posledice prebolelega vnetja, ali lahko računam vsaj na to, da se stanje ne bo poslabšalo (torej da če ne pride do novega vnetja ne pride do širitve brazgotin in zadebelitve perikarda)? Če prav razumem se torej brazgotine tvorijo v procesu “zdravljenja”, in se ne “pojavijo” naknadno?
Hvala, Cvetka
Ko je revmatičnega vnetja konec (padec temperature, znižanje sedimentacije krvi, CPR in belih krvničk) se konča tudi vnetje na srčnih tvorbah (perikard, mišice, zaklopke). Če se je vnetje, v teku bolezni, kmalu ustavilo, obstaja verjetnost, da ni vnetje okvarilo zaklopk, kar je zelo pomembno, zato ker nastala okvara počasi napreduje in v teku nekaj let lahko postane zelo izražena (vedno hitrejša zadihanost pri telesnih obremenitvah, kar zdravimo z zdravili ali z operacijami zaklopk). Trajanje vnetja srčne mišice je tudi škodljivo, vendar v redkih primerih. Enako smemo reči o vnetju perikarda, ki je malo kdaj tako škodljivo, da je potrebno zdravljenja. Srečno.
Vnetje srčnih zaklopk povzroči spremembo njihove oblike. Če uspemo obvladati vnetje že na začetku, se lahko zgodi, da na zaklopki ne nastane nobena sprememba ali pa, da je sprememba tako majhna, da ni vidna na UZ preiskavi. Zgodi se pa tudi, da postane vidna šele po preteku več let.
POZDRAVLJENI, prejela sem izvid CTA koronar.arterij.Prosila bi za razlago-ker moja zdravnica je na dopustu..Ni videti hemodinamsko pomembnih sprememb.Prisoten je inkompletni miokardni bridging distalne LAD.Ugotavljajo tudi spremembo debeline 6-7 mm v perikardu desno,lahko kolekcija maščevja,ujeto tekočino ali drugo.Priporočajo ct prsnih organov.Stara sem 53 let,..že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor.Marija
POZDRAVLJENI, prejela sem izvid CTA koronar.arterij.Prosila bi za razlago-ker moja zdravnica je na dopustu..Ni videti hemodinamsko pomembnih sprememb.Prisoten je inkompletni miokardni bridging distalne LAD.Ugotavljajo tudi spremembo debeline 6-7 mm v perikardu desno,lahko kolekcija maščevja,ujeto tekočino ali drugo.Priporočajo ct prsnih organov.Stara sem 53 let,..že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor.Marija
“Miokardni bridging” (mišični most) je izraz za spremembo, ki je bila vidna na koncu večje arterije (LAD) in je sumljiva za nezadostno prekrvitev navedenega predela. Ob tej ugotovitvi je indicirana dodatna preiskava (scintigrafija) s katero sum potrdimo ali ovržemo.. Naravo manjših sprememb v osrčniku naj bi opredelila preiskava “ct prsnih organov” .
Pozdravljeni Dr.Cibic,
Danes sem dobila izvid in ker se nisem uspela bolj natančno pogovoriti z kardiologom, sem zaskrbljena. Izvid: perikard v podrocju spodnje, zadnje stene levega prekata, lateralne stene levega prekata in proste stene levega atrija je mocno poapnencen in zadebeljen, tako kot pri prebolelem perikarditisu. Se vidi tudi minimalna kolicina proste tekocine v perikarud, ki hemodinamsko ni pomembna. Ima pa tudi mitralno regurgitacijo, ki je stopnje 2,2-3+, frak. okrog 30%, ki je tudi hemodinamsko zaenkrat nepomembna. Levi atrij ni razširjen, je 3,6 cm in desni tudi tako, nerazširjen, levi prekat 2,1 in 4,8cm, desni prekat 2,2cm, prekata nepovečana in nima hipertrofije levega prekata, 1,0 je debelina sten srca. RVSP okrog 30mmHg. Aortne regurgitacije ali stenoze nima, trikuspidalna fizioloska. Aorta ni razsirjena 3,3, separacija1,8. EDV 100cm3, ESV 30cm3, SV 70ml, EF 63%. Izpadov kontraktilnosti levega prekata nima. Dilatacije mitralnega, trikuspidalnega ali aortnega anulusa ni videti, niti remodelacije levega prekata. Kar se tice diastolne disfunkcije levega prekata, je neokrnjena.
Ker sem pred 11 leti prebolela tezjo gripo, kardiolog omenja scenarij prebolelega perikarditisa ali epimioendokarditisa.
Vprasanja: ali zgornji izvid nakazuje prebolelo vnetje ali se obstojece vnetje perikarda? Sprasujem, ker me dolgo let ni nic matralo, zdaj pa imam bolecine oz. tiscanje v predelu epigastrija in pod LRL. Kako pride do poapnencenja?Je za to bolecino krivo poapnencenje (trenje)? Kako je lahko kardiolog siguren, da je ta poskodba posledica prebolelega perikarditisa in nic akutnega? So lahko vzroki drugi?
Glede mitralne regurgitacija pa: zakaj se teh napak ne popravlja z kardioloskim posegom sedaj, ko drugi deli srca se niso prizadeti? Z opravljenim CTA koronarnih arterij, je koronarna bolezen bila izklucena.
Zaradi ES sem dobila Concor Cor v odmerku 2,5mg, 1x dan in poziv na UV pregled 1x na leto. Priznam, da nisem pomirjena, kajti nic mi ni bilo receno kaj smem in kaj ne, prehrana, gibanje, etc. Se veliko gibljem, po poklicu vrtnarka, se rada ukvarjam z razlicnimi sporti in sem sedaj zelo zaskrbljena.
Hvala za odgovore
Lep pozdrav
Barbara
Strinjam se s kardiologom, ki je posumil, da ste nekoč preboleli akutni perikarditis pri virozi (brez hudih bolečin pri globokem dihanju?) in, da je posledica te bolezni nabiranje kalcija v prizadetih področjih. Izgleda, da je bolezensko povzročena sprememba, brez hemodinamskih posledic in, da bo tako ostalo še v bodoče. Pri akutnih perikarditisih sta vselej prisotni vročina in pospešena sedimentacija krvi. Pri globokih vdihih ima bolnik ostre bolečine kadar je prisotna manjša količina tekočine. Mislim, da sedanje bolečine niso posledica prisotnega nabora kalcija. Bolj mislim na druge možnosti (spazmi koronarnih arterij? prizadetost medrebrnih živcev zaradi sprememb v hrbtenici? bolezen želodca?).
Še danes niti internisti, niti kirurgi ne podpirajo operacij srčnih zaklopk dokler niso prisotne vsaj začetne posledice bolezni
Glede prehrane in telesne obremenitve držite se priporočil zdravega načina življenja (zdrava uravnotežena prehrana, skrb za pravilno telesno težo, nekajenje, zadostni počitki, izogibanje stresom zadostno katerokoli gibanje, itd.)
Se opraviçujem, ker še naprej sprasujem … Kaj so spazme koronarnih arterij (CTA ni nič pokazal..).? In zakaj pride do teh spazm? Danes sem imela tudi zbadajočo bolecino med dojko in levim ramenom, bolj na dojki, ki se je vlekla proti pazduhi .. bila sem ravno v ambulanti po recept za Con Cor. Trajala je kake pol ure. Kaj je to? Sem tako živčna? Kar slabo mi postane od strahu ob vsakršnkoli bolečini levega dela prsi.
Mi torej predlagate da grem pregledati želodec?
Lep pozdrav
Barbara
Pri zoženih srčnih žilah zaradi ateroskleroze nastopajo napadi bolečin pri telesnih obremenitvah zaradi nezadostne prekrvitve srca. Take bolečine so značilne, so vedno v obliki tiščanja, v občutku tesnobe in vedno popustijo po koncu obremenitve. Včasih nastane podobna slika bolečine pri ženskah, tudi pri zdravih žilah zaradi krčev žil. Mnogo krat za točno diagnozo opravimo koronarografijo. Povsem drugačne so bolečine zaradi stresnih vplivov. V teh primerih so bolečine v večini primerov v obliki zbadanja in neprijetnih senzacij v prsnem košu. Te bolečine so vselej kratkotrajne (predvsem v obliki zbadanja), neodvisne od telesne obremenitve in se pri bolnikih najraje ponavljajo pri duševnih obremenitvah. Glede na vsebino vaših dopisov gre pri vas samo za ponavljajoče bolečine in neprijetne senzacije v prsnem košu (morda tudi krče žil) zaradi duševnih obremenitev. V takih primerih se stanje zboljša ob zdravem načinu življenja, zlasti ob rednih polurnih sprehodih, delno s pospešeno hojo, 5 – 6 krat na teden, ob izogibanju stresnim situacijam, zadostnih nočnih počitkih i n ob podpori blagih pomirjeval. Srečno.