Spoštovani!

Zanima me, ali mislite, da je moja hči potrebna obiska pri pedopsihiatru.
Stvar je naslednja: hči je pravkar dopolnila 3 leta in že od rojstva naprej slabo spi. V tem času smo celo noč, brez zbujanja spali samo 2x. Zbuja se večkrat na noč (cca 4x) in se ali joče ali glasno zavpije ali govori (podoživlja stvari). To postaja vedno bolj moteče in utujajoče, saj so nas vsi tolažili, da bo sigurno minilo do treh let. Od prvega leta pa do leta in pol, se je vsako noč 1 uro skupaj jokala in smo jo nosili po rokah (ni pomagalo). Poiskusili smo že vse mogoče, pa je vedno isto, ne glede ali spi sama v svoji sobi, ali spi med nama, ali pri babici. Imamo rutino pred spanjem, se eno uro pred tem umirimo, beremo knjigice in gremo spat. Tudi pred spanjem včasih joče in pravi da noče spat. Ko se ponoči zbudi deluje prebujeno, ve kje je, katero igračo je vzela za spanje, a ne zna povedat zakaj se joče. Joče v “prazno”, včasih tudi eno uro. Zjutraj se zbudi čisto OK in naspana.
Septembra je začela hoditi v vrtec, ampak vanj ne hodi rada. Do decembra se je vsak dan jokala, me prosila, da ne gre v vrtec, da želi biti doma z mamico. Ko sem jo vprašala ali je v vrtcu kaj narobe, če je kdo nesramen z njo, je rekla da ne, da samo pogreša mamico…
Še sedaj po osmih mesecih reče včasih, da bi raje ostala doma, da noče v vrtec in imam občutek da hodi tja ker pač mora. Sedaj smo imeli roditeljski sestanek in vzgojiteljica je povedala, da še vedno ni sproščena, da se ji zdi nekako odrasla – nič razigrana. V začetku se sploh ni z nikomer igrala in še vedno ne gre nikamor stran od vzgojiteljice. Tudi ko grem jaz kam z njo, se me vedno drži kot klop. naj povem, da nikoli ni nikjer ostala sama, razen pri babici, kjer ostane na lastno željo.
Drugače – doma pa je zelo pridna, vse se ji lahko dopove in je po mojem mnenju precej intelegentna (govori že od 1.5 leta, od 2 leta je brez planic (se je sama odločila, je prej nikoli nismo dali na kahlo), zelo razumno odgovarja na vprašanja, jo vse zanima,…).
Že nekaj časa ima tudi namišljene prijatelje, s katerimi se igra (npr. pajka, Žigata pa nobenega ne poznamo).
Aha, pa še to, kadar je kje velika gužva – predvsem veliko otrok, potem tja noče it, npr. telovadba, prireditve,…
Tašča ima bipolarno motnjo.
Ali je mogoče kaj narobe tudi z mojo hčerko, ali pač taka je? Bi bilo smotrno obiskati pedopsihiatra?
Se opravičujem, ker sem bila tako dolga.
LP

Pozdravljeni,

tako motnje spanja in zbujanje, težavno prilagajanje na vrtec in namišljeni prijatelji so v mejah razvojnega pri otrocih in so bolj pokazatelj posebnosti dekličinega temperamenta in razvijajoče se osebnosti kot potencialna patologija.
Vendar pa, če je za vas zadeva zaskrbljujoča in v smislu možnih ukrepov za boljše funkcioniranje deklice, je posvetovalni obisk pri pedopsihiatru popolnoma na mestu.