Pemina,

najlepša hvala za lep prispevek in uravnoteženo mnenje. Iz tvojega načina razmišljanja je že na tri kilometre jasno, zakaj je tebi uspelo (in bi zate dala roko v ogenj, da ti bo TRAJNO) in zakaj nekaterim drugim (kljub operaciji) ne bo. Resnično upam, da bodo prebrali (enkrat, dvakrat, 5x če bo potrebno), se zamislili ter UKREPALI.

Vso srečo!!

Pemina!

V celoti se stranjam in se podpišem. V tej smeri bi morala teči debata… Kapo dol za ta konstruktiven prispevek!

Lep pozdrav!

Franci

Pemina-super napisano, nebi se bolj mogla strninjati z vami !

pemina, zelo zelo zrelo razmišljanje. popolno nasprotje od samoklicanega advokata, ki operacijo kuje v nebo in vztrajno negira možne negativne učinke, se vi realno sprašujete, kaj bo čez 10 let. želim vam vse dobro in ne dvomim, da boste s takim razmišljanjem uspeli ohraniti vitkost IN zdravje. Srečno!

pemina, pogrešali smo tebe in tvoj zrel pristop k vsemu …
sploh smo zadnje čase pogrešali glas razuma…tole je vrhunski prispevek trezno razmišljajoče osebe …in tudi jaz upam, da si ga bodo vsi sodelujoči na tem forumu prebrali večkrat …ker preprosto in pošteno poveš, kako stvari stojijo …pa ne zato, da bi se premislili …ampak zato, da bodo točno vedeli, kaj jih čaka od tistega trenutka naprej, ko se zbudijo iz narkoze …

čestitke še enkrat, pa srečno 🙂

Eno je razmišljanje kaj bo čez 10 let in to poskušat preprečiti, drugo je trditi da se nam bo točno to zgodilo in negirat uspeh operacije, kot je to ljubo vam, ki niste bili operirani in ste vneti nasprotniki OP.

LP Franci

Ne vem kje je problem? Zakaj kaj bo z nami po 10 letih???
Če se bomo dobro oskrbovali z vitamini in minerali in seveda z normalnim prehranjevanjem, to mislim da se ne bomo prenajedali pa jedli nezdravo in se gibali, ne bo prav nič narobe z nami. Menim da vsi tisti, ki se z takimi mislimi podajate v to OP se ji raje odpovejte. Vsak lahko napiše svoj komentar in naj ne vztraja pri tem da nekoga nagovarja v nasprotno, se pravi napiši svoj komentar in je to to.
Vabim vse operirance naj napišejo svoje negativne in pozitivne izkušnje glede OP še enkrat, saj je minilo nekaj časa od zadnjih postov. Morda zvemo kaj novega.

L.p. Vesna

pemina,popolnoma sa strinjam s teboj- stvari so takšne kot si napisala-škoda da nekateri mislijo da je z op. vse lahko in da kg sami letijo dol-niti pod razno-hudičevo moramo gledati kaj vnašamo v telo da nam teža stoji ali da hujšamo-govorim predvsem za trak-ali se nafilati na polno da si čisto shiran-ali pustiti malo “lufta” in pazimo kaj pojemo.Lažje nam operirancem je samo to-da je vnos hrane manjši-koliko kcl bo vseboval naš obrok je pa na nas samih.Marsikateri po op. misli -ja saj sem operiran in lahko jem vse,samo zakaj ne hujšam?Zakaj le-ker niso spremenili svojih prehrabnenih navad in jih marsikateri tudi ne bo-žal!
lp

ej jest se čist strinjam s teboj. Zdaj je eno samo prerekanje kaj je kdo napisal namesto da bi si pomagali med seboj.

Meni niti malo ni žal, da sem se odločila za to operacijo, to je bila ena izmed boljših odločitev v mojem življenju. To so moji pogledi na vse skupaj, na podlagi izkušenj od takrat… Več nas starih bi moralo pisati in bi ti novi lažje razumeli, kaj se sčasoma dogaja. Na čase se mi zdi, da večinoma pišejo samo tisti, ki se pripravljajo na operacijo, pa tisti takoj po operaciji, nato pa poniknejo in prihajajo le novi začetniki…. Marsikdo ponikne, ker ugotovi, da morda to ni to kar je mislil, da je, samo ne razumem zakaj. Na začetku sem bila tudi jaz precej drugačna, zdaj so pač drugačne izkušnje. Fajn bi bilo, če bi pisali tudi tisti, ki se morda kaj zredijo itd. Več pogledov, lažje je za začetnike in tiste, ki se za operacijo odločajo, saj dobijo en širok pogled nad celotno situacijo :).

Res upam, da večini uspe! Jaz sem prepričana, da nikoli več po starih poteh, ker je sedaj življenje veliko lažjeeeeee :)!

pozdravljeni,
vsaka čast pemina super si povedala in točno tako kot je v resnici!

Od moje operacije (30.5.2011) mineva 3 mesece in sicer sem bila na resekciji želodca. Izgubila sem 15 kg, na začetku je šlo zelo hitro dol, kar je logično. Prvi mesec sem izgubila 9 kg zadnje dva pa potem še 6 kg. Z izgubo kg sem zelo zadovoljna, ker se zavedam, da ni zdravo da bi šla vsak teden po kg dol, pa čeprav je tako lepo slišati! 🙂

Da sem se odločila za to operacijo mi ni niti malo žal. nanjo sem se pripravljala približno 9 mesecev (prvi pregled sem imela lani septembra). Takrat se mi je zdela cela večnost, sedaj pa sem hvaležna da je tako. Saj tisti ki mislijo, da operacija vse reši so v veliki zmoti!!! Pomembno je pridobiti prave prehranbene navade, se začeti gibati, poštimat stvari v glavi…brez tega ne gre! Operacija pomaga samo do te meje, da ti telo reče stop, drugo pa je vse na tebi. Ti še vedno vidiš hrano pred sabo, pomembno je da se zmoreš odpovedati hrani! izogibati se moraš zelo kalorični in mastni hrani, se gibati (na tem moram začeti še bolj aktivno delati)… Lažji kot si lažje se je gibati, meni je bil vedno problem gibanje, ker nisem nikoli imela dovolj energije za to, sedaj pa je vedno lažje. Jst količinsko sedaj pojem zelo malo in po vseh ” pravilih” vsevednikov, ki trdijo da si debel samo zaradi količine hrane in ker se ne giblješ, bi morali kg kar letet z mene, pa ni tako! Telo se počasi privaja na nov način in ga sprejme za svojega, tako da količina hrane ne reši vsega. Jst sem se zavestno odločila za operacijo in kot sem že rekla mi ni niti za trenutek žal! Je pa res zelooooo pomembno da imaš stvari poštimano tudi v glavi! Sama sem imela malo krize, ker sem pričakovala, da bodo šli kg bolj hitro dol in ko ni tako si kar malo razočaran. S podporo bljižnjih mi je uspelo tudi to prebrodit.

Kot je tudi že pemina omenila, tudi mene moti odnos po operaciji. Od operacije še nisem imela nobenega pregleda, noben ti ne svetuje kako naprej, klub čez poletje odpade…tako da si bolj prepuščen samemu sebi in svoji iznajdljivosti! Zato zelo podpiram tale forum, čeprav sem včasih kar malo razočarana, ker se tako zbadamo. Prav pa je da vsak pove svoje mnenje, tudi zato da tisti, ki se pripravljajo na operacijo vedo kaj jih čaka. Da ni to rešitev vsega, da je še vedno veliko na njih če so pripravljeni spremeniti svoje življenje. Jst sem ga pripravljena, sem na dobri poti da tudi ga in upam da mi bo uspevalo še naprej!

No dovolj nakladanja 🙂 Lep sončni pozdrav iz primorske in POGUMNO NAPREJ vsem, ki ste opracijo že dali skoz in tisti ki jo šele boste!

Vprašala bi vse operirance kdaj ste začeli z rekreacijo po OP in kako vrsto napora lahko delamo (plavamo, tečemo, trebušnjake;…)? Kdaj ste začeli dvigovat težje stvari?
Če mi lahko kdo kaj svetuje iz lastnih izkušenj kako in kaj.
Sprašujem, ker imam v ponedeljek OP pa bi par informacij.
Hvala vsem.

Poletni pozdrav vsem!

Naj tudi jaz svoj lonček pristavim…. po dolgem času? No Ok,…. pa naj bo.

29 tega meseca bo točno 18 mesecev od moje operacije ( resekcija v UKC-ju v Ljubljani). Prvi meseci so bili “pasji”… cel kup problemov in težav: najprej 2x absec v trebušni votlini – bruhanje, bolečine,bruhanje, bolečine,…. en mesec sanacije (punkcije, drenaže, infuzije,…) od tega 15 dni v bolnici. Ko smo ta nekako uredili -spet komplikacije, izliv tekočine k pljučnemu krilu – temperatura 40-42[sup]0[/sup]C, spet bruhanje, bruhanje,… spet 7dni v bolnici, spet punkcija, prepihovanja, antibiotiki, infuzije,… – lanska Velika noč je bla za vola ubit – So bili trenutki ko sem sama pri sebi bentila: Le kaj mi je blo tega treba. (na glas ne bi priznala, sama pri sebi pa…). kile so kar letele dol. Lasje so mi izpadali v šopih, kri pa ni da bi govorila, anemija sam taka,…
Po 6 mesecih terapij in poležavanja sem se končno začela spravljat na zeleno vejo, po malem začela jesti kaj več kot par žlic ali požirkov in tudi kri se mi je začela popravljati. Od jeseni pa gre vse samo še na bolje. Izgubila sem 38kg – po planu, pod 81 ne pade nad 83 pa tud ne gre – pri moji višini in letih IDEALNO, kri je v mejah normale, lasje so mi zrasli skoraj vsi nazaj, počutje , lahka ko srnica… heheheee…. (no ja, koža mi nekoliko visi, ampak še o kakšno Op niti v sanjah ne razmišljam, “dost mam”) skratka, zadovoljna sem. Kljub temu kar je bilo, mi sedaj ni žal da sem se odločila za OP. Saj sem prej tudi kdaj shujšala lepo število kg, enkrat celo 42, s fitnesom, ampak kaj, ko sem fasala poškodbo hrbtenice, o fitnesu sem po tem lahko samo še sanjala, kile so pa po nekaj mesecih začele spet lesti samo gor in gor,… saj vemo kako to gre…
Sedaj jem praktično vse, razen nekaterij jedi ki mi enostavno ne pašejo (mogoče jih nikoli več ne bom mogla – pa kaj potem, jih pač ne bom – ). Nobene posebne diete ne “furam”. pazim le na količino in da ne jem prehitro. Ah ja, pa še nekaj, nikoli ne pijem tik pred in tik po jedi. Kar se tiče gibanja sem zaradi težav s hrbtenico nekoliko omejena, 2x na teden hodim na Pilates (super stvar, vam rečem), v jeseni bom spet več hodila, kolesarim, vrtnarim, plavam kolikor le imam priliko,… in to je v glavnem vse. Življenje končno zajemam s polno žlico in res uživam. Ponosna sem sama nase in končno, ….ko grem mimo ogledala ali izložbe ne pogledam stran…Kaj bo, če bodo težave čez 10, 15, 20 let? Hja, s tem se bom ukvarjala ko pridejo, le zakaj bi si delala že sedaj sive lase zaradi možnih težav? Trudim se le, da bo čim manj možnosti zanje
Kaj bi bil moj nasvet vam, ki ste še v fazi iskanja in priprav? Posvetujte se s strokovnjaki, ki vedo kako se stvari streže, ne poslušajte vsakega ki ima 5min časa in si jemlje pravico dajati nasvete, ker ima določene izkušnje in misli da je zato že strokovnjak. Mi, ki smo to že dali skozi, seveda imamo svoje izkušnje in lahko jih delimo z vami, ampak strokovnjaki pa NISMO. Nabirajte informacije, posvetujte se,… ampak na koncu pretehtajte vse argumente ZA in PROTI in se odločite sami, kajti vsak sprejema in reagira drugače, vsak je gospodar svojega telesa in vse posledice nosi sam. Operacija je (kot je bilo že mnogokrat povedano) “bergla”, ne nadomestilo zdravega načina življenja, s tem se je treba sprijazniti. Vendar marsikateri brez te bergle ne zmore, jaz sem že ena takih.

Uživajte še zadnje poletne dni kolikor pač v tej vročini lahko uživate, ne sekirajte in ne obremenjujte se preveč – življenje je prekratko.

Lep in prisrcen pozdrav tudi iz moje strani

Kar nekaj casa se nisem oglasila ceprav vas berem skoraj redno.
Tudi od mojega posega minevata dva meseca in deset dni.V tem casu sem izgubila 19 kg,kar je vec kod sem sploh pricakovala. Srecna in vesela sem,da sem sploh zvedela za to moznost,za dr.Breznikarja,za to ekipo ljudi v bolnici v Slovenj Gradcu in sploh za to ,da nam zdravstvo to omogoca, za ta nas forum o operaciji zelodca,prav posebej pa za vase spodbude in izcrpne odgovore na moja radovedna vprasanja, kajti brez vasega spodbujanja se verjetno nebi tako temeljito pripravila na poseg.Zato se enkrat vsem hvala.

Moram vam povedati,da se je zame veliko spremenilo. Kar takoj po operaciji sem se pocutila veliko bolje.Ne vem ali se mi je odblokiral kaksen zivec ali kaj vglavnem lahko sem se gibala noge me ne bolijo vec,polna sem energije in se bi lahko nastevala.Nisem imela problema s hrano,lahko jem skoraj vse kar mi tekne.Bruhala se hvala bogu nisem,res pa je to da mi je bilo dvakrat zelo slabo ker sem se prenajedla.Imam se vedno tezave s tem da si dam na kroznik vec kakor zelodec potrebuje.Toda tudi to se bom pocasi naucila.

Sedaj moram pocasi zaceti s hitro hojo.Nekako se ne spravim k temu ceprav vem da je to potrebno.Enkrat ali dvakrat na teden kolesarim in to je vse.Res pa je da izvajam male maratone doma v nasem gospodinjstvu,ker imamo vsaki dan pri hisi razne delavce–zidarje,instalaterje,krovce,itd…-in skrbim za to da 12 ljudi ne odide brez malice in kosila ter kavice s svezim pecivom.Tudi vnukeca skrbita za to da se babica cim bolj giblje.

Torej zivljenje je lepo posebej se sedaj ko imamo ze nekaj kilogramov manj. Vredno je vsega kar je za nami,ceprav se meni ni zdelo hudo.Vsak je svojega telesa gospodar zato je od vsakega posameznega odvisno za kaj se odloci.Sam bo nosil posledice dobre ali pa slabe.

Kaj bo pa cez 10,20,ali pa30 let pa je podgorka2 odlicno povedala. Slabse kod je bilo s prekomerno tezo in vsemimi tezavami,ki so nas spremljale ne bi moglo biti,kajti vprasanje je,ce bi bili takrat se sploh zivi.

vekybel zelim ti vso sreco pri operaciji.Vidis kako hitro mine cas.Kdaj bos lahko zacela s telovadbo pa ti bo povedalo tvoje telo samo. Drzi se,naj te nebo strah

lep pozdrav

mamika57 hvala lepa, res je, hitro pride čas OP. Čeprav sem trenutno na takih živcih, ker so me klicali iz kirurškega oddelka in jih moram poklicat po 12 uri in ne vem kaj mi bodo rekli. Upam samo, da mi ne preložijo datuma, vsaj ne predolgo no.
A so koga izmed vas že klicali par dni pred OP?

Pozdravljena mamika57!

Iskrene čestitke, le tako naprej, pazi na zadosten vnos vitaminov in mineralov, redne preglede krvi v prvem letu po OP vsaj na tri mesece, zdravo prehrano in zadostno gibanje, pa ne bo potrebe po obremenjevanju kaj bo čez 10, 20 ali 30 let. Jaz po zadnji kontroli vitaminov in mineralov v krvi več ne rabim jemati ne železa in ne B12, ker ga imam dovolj. Še vedno pa jemljem dodatno vitamin D ker ga imam na spodnji meji, kar pa bi naj bilo povezano z holestrerolom, ker sem ga uspel znižati slabega in zvišati dobrega, Skratka krva slika je bila slabih 6 mesecev po operaciji za 180 stopinj obrnjena, vse kar je bilo pred operacijo obrnjeno na glavo je sedaj OK.

Vse dobro še naprej!

Franci

Hm, nima se smisla obremnjevat kaj bo čez 10 ali 20 let, ampak takrat se bodo dejansko pokazale prave posledice in rezultati teh operacij in teh hujšanj, vprašanje je ali bodo pozitivne ali negativne. Nima se smisla obremenjevat, ampak ima pa vsak pravico do pomislekov. Vprašanje je, kako se bo naš metaboliem odzval na vse to in če negativno, bomo vsi imeli spet cel kup kg v plus…. vprašanje kako se bodo sčasoma vsrkavale hranilne snovi, morda bodo dodatki premalo….. Tega sedaj nihče ne ve, zato pomisleki kaj bo…. Telo se iz danes na jutri spreminja, kar mu danes odgovarja, ni nujno da bo jutri tudi….

Oh pemina,daj no seveda imas pravico do pomislekov kaj bo cez leta,posebej ce si se zelo mlada.Tudi jaz sem jih imela toda sedaj niti malo vec ne mislim na to.
Sedaj uzivam zivljenje vsaki dan znova,posebej ko vidim,koliko ljudi -tudi mlajsih od mene-se bori proti zahrbtnim boleznim,kod so razne oblike raka,sladkorne,migren itd….
Bodimo hvalezni za to da smo danes tukaj polni elana,da smo zdravi in na pravi poti,da se pocasi resimo teh odvecnih kilogramov,ki bi nam prav gotovo skrajsali bivanje na zemlji. Pa ceprav kdo te operacije imenuje no ja kakorkoli.
Radi se imejmo in pomagajmo tistim,ki si nase pomoci zelijo.

Frani hvala za cestitke.

Trenutno jemljen vitamine DAILY FORMULA,ki sem jih dobila preko spleta.Drugih vitaminov ne uzivam.Pa bi verjetno morala vsaj zelezo.Sicer pa naj bi vse to bilo v teh vitaminih,ki sem jih omenila, Krvne slike se nisem po operaciji delala.Bom pa sla v kratkem,samo cas moram najti.

vekybel mene nisce ni nikoli klical iz bolnice.Upam,da ste se zmenili tako da bo prav

danjelaprimorka cudim se da se nisi imela pregleda po operaciji.Jaz sem imela prvi pregled po OP za mesec dni.Ta datum sem dobila,ko sem sla domov iz bolnice po operaciji,kakor tudi vse navodila oziroma nasvete od strani sester in zdravnika,ki je bil takrat odgovoren za nas.Res pa je da sem pogresala dieticarko,ki je med bivanjem v bolnici sploh nisem videla.Je pa moznost pogovora z njo tudi na klubu operirancev tako da se da vse izvedeti kar te zanima. Pa daj poklici v bolnico in se naroci za pregled in pogovor.

Sonce naj vas greje ,da vam bo lepo

Evo jaz moram sporočit, da žal so mi OP prestavili na 7.10. in še to je izreden datum samo za mene, ker bo OP v petek. Prav sem žalostna, vse sem si zrihtala in se psihično pripravila, ampak kaj čem, tako že mora bit verjetno. Naj bo vsaj ta datum pravi in brez prestavljanja.

Moram te skregati. Že prav da jemlješ multivitaminski preparat, kjer je vse kar potrebuješ, vendar zraven tega moraš še dodatno uživat B12, ki ga dobiš pri osebnem zdravniku, vitamin D, kalcij v obliki citrata in železo. Slednje pri ženskah sploh. Tudi jaz uživam Daily formulo, ampak zraven tega še vse našteto in šele sedaj po skoraj 6 mesecih mi je vse naštete dodatke razen vitamina D osebni zdravnik črtal, ker so tako pokazali laboratorijski izvidi, mogoče bo čez 3 mesece na ponovni kontroli drugače. Multivitaminski preparat pa je doživljenjski. Ne igraj se, ker ko pride do anemije (slabokrvnosti, pomanjkanje železa …) je že prepozno, lahko pride do resnih zdravstvenih težav, in krvno sliko zelo težko popraviš … Zato pamet v glavo, ti si na prvem mestu in za sebe moraš v prvi vrsti skrbeti sama (nihče drug ne bo!) in imeti čas najprej zase, nato za druge …

LP Franci