Operacija želodca
oh, fino. hvala za odgovor. 🙂 jaz imam tudi baypass, takoj po operaciji mi je sladkor drastično padel, verjetno zaradi posta, tako da sem zadnji dan zato dobila juho in jogurt. od bolnice naprej sem brez zdravil, vendar sem bila v pred dvemi dnevi v ambulanti za sladkorno in mi je zdravnik rekel, da ni nujno, da bo stanje ostalo tako…. sladkor mi malo skače, vendar mi zaenkrat čez 8 še ni šel.
me pa zanima franci c ali se držiš sladkorne diete, ki ti je bila predpisana? jaz imam namreč problem, ker imam večkrat za malico ali pač kot obrok sok, ki si ga stisnem na sokovnik – in ki ga kot sladkorni bolnik v bistvu nebi smela…. s strani operiranke je to zelo ok, če pa na to pogledam kot sladk. bolnik, pa ne ravno….
uf, ja mam kar precej za vprašat dr b.ja na kontroli….
Ljubljančanka lenka!
Tudi meni je sladkor po operaciji, mislim da drugi dan, padel na 3,9, vendar se je kasneje ko sem začel jest ponovno dvignil na (do) 7,2 z zdravili. Kasneje se je z zdravili normaliziral in bil v mejah normale (med 4.1 in 6.1, pred operacijo pa sem imel z zdravili med 10,0 in 12,0), tako sem po dobrem mesecu prekinil z zdravili in je sedaj že mesec dni v tem istem okvirju. Merim si zjutraj na tešče in zvečer 1,5 ure po obroku in ne presegam 6,0. Tudi jaz imam diabetologa čez 10 dni, bomo videli kaj mi bo povedal on, glede na to da mi je prav on svetoval to operacijo in mi povedal prednosti prav za sladkorne bolnike. Kar se pa hrane tiče, pa jem že vse, res da sem v tem času (10 tednov) pojedel le en košček kruha, ker pač hren ne gre samo z šunko. Pa ne zato da bi se ga izogibal temveč mi enostavno ne “diši”, pred operacijo pa je bil kruh in pekovski izdelki moje osnovno prehranjevanje. Hvala bogu mi ga je operacija “odvzela”. Jedu sem že tudi dunajskega, ki je tudi velik “dvigovalec” sladkorja. Sicer pa je res, da se izogibam mastni hrani, maščobe si raje dodajam v hladnem stanju (preklopil sem na olivno olje). Kar se pa sadja tiče, pa obvezno vsaki dan sedaj že 2 meseca za “zadnjo večerjo” pojem sadno solato, iz več vrst sadja, tudi spornega za diabetes, slajeno z natrenom. Drugače pa obvezno pijem zeleni čaj 3x na dan, tudi kako zeleno kavo in pa seveda vodo.
LP Franci
Spoštovano VPRAŠANJE …. !
Na vaše prvo vprašanje je odgovor “počel sem jih 25 let (spremembe v prehranjevanju namreč) z najrazličnejšimi dijetami tudi pod zdravniškim nadzorom in vsako leto spomladi uspel, vendar sem do zime pridobil nazaj vse in še zraven, tako, da sem jih pred operacijo imel že 158.
Na vašo prošnjo o nenapadanju vas vprašujem ali ste si mogoče s tem povzročili slabo vest, ali pa ste z menoj že komunicirali pa sedaj raje spreminjate svoj nick?
Na vaše tretje vprašanje pa je odgovor sledeč: to ni klik, kot si ga vi predstavljate, še najmanj pa v glavi, ker je šlo za morbidno debelost ni bilo druge rešitve, kot pa takšen poseg v telo, kot mi je bil opravljen. Z samim posegom se je spremenil moj način prehranjevanja. Če ste prebrali moj post v celoti ste opazili da sem napisal, da sem prej užival dosti kruha in pekovskih izdelkov in da sedaj tega ne jem več, pa ne zaradi tega ker bi namerno hujšal in se tega izogibal ampak iz enostavnega razloga ker mi več ne diši, prav tako je s sladkimi zadevami in še s čim. Okus se mi je enostavno spremenil in tega ne zmore noben klik v glavi. Vsi tisti z klikom v glavi lahko obdržijo svojo težo samo pod pogojem da v nadaljevanju vzdrževanja te teže mantretirajo samega sebe in se še naprej odrekajo hrani za katero bi umrli in se odrekajo tistemu, ki jim najbolj diši. Pri meni je drugače, jaz ne hujšam zavestno, temveč manj jem, iz preprostega razloga, ker mi je to tehnično onemogočeno. V globalu pa sem sit in lakote ne čutim. Tudi jem vse kar mi diši in ne odrekam se ničemur kar se mi “zalušta”, za razliko od klika in vseh vrst diet. Ker pa poznam tudi nekaj dobrih strani vseh dijet to sedaj skušam vkomponirat v svoj jedilnik. Da ne bo pomote, olivno olje, ki sem ga v prejšnjem postu pač omenjal mi je pri vseh dietah bilo ogabno, sedaj ga obožujem, pa tega zagotovo ni naredil noben klik.
No pa sem uspel, upam da brez napada, brez “podčrtavanja” in brez “boldanja”, pa čeprav sem odgovarjal na klasično provokacijo.
LP Franci
Večina tukaj je stalnih obiskovalcev-torej ni skrivnost, da tudi sama forum (to in ostale teme) spremljam dlje časa in vem, kako ste pred časom odreagirali,zato to previdnostno opozorilo. Ob katerega ste se žal zataknili in spregledali point.
zame je bil klik. Ko mi je kliknilo in sem porihtala podstrešje, je šlo brez operacije. Zato me zanima, kako razmišljate drugi in če vam je kaj žal, da teh sprememb niste poskusili prej in bi si prihranili marsikaj. Vse življenje se učimo in zanimajo me občutki drugih, pa če vi temu rečete provokacija ali ne. Do klika v glavi pa očitno res še niste prišli, ker ste še vedno tako občutljivi na vsako drugačno mnenje in pot.
p.s. Se opravičujem, če vas je boldanje in podčrtavanje zmotilo. Sama rada uporabljam vse, kar tehnika nudi.
p.s.1 Nikoli ne reci nikoli – in nikoli ne reči, da ni druge poti.
p.s.2 Na vaš morebitni odgovor ne bom odgovarjala, ker je za vas vse provokacija in se operiranci in neoperiranci ne moremo odprto in brez podtonov pogovarjati pro et contra. Zato z moje strani zaključujem najino kratko debato.
gospa vprašanje-čestitam za vaš klik v glavi in da ste zmogla brez operacije-škoda da niste napisala kaj več o tem,ali ste bolj okrogla že od otroštva,koliko diet in vse druge stvari ste izprobala da bi se znebila kilogramov,kakšne zdravstvene težave ste imela zaradi odvečne teže itd.?MI OPERIRANCI smo o tem zakaj smo se odločili za to pot napisali v svojih postih,ker žal ni šlo drugače!Imeli smo veliko,veliko preveč odvečne teže in z operacijo smo jo uspeli zmanjšat in tudi obdržati-kar pa brez operacije uspe samo 5% ljudi- tukaj je ves point-da se teža obdrži!Upam,da boste vi ena od tistih 5% ljudi,ki jim to uspeva na dogi rok!
lp
Spoštovano vprašanje …. !
Vsekakor ne bom z vami polemiziral, še manj pa, se spustil na vaš nivo diskusije. Vendar vam na ponovno provokacijo moram odgovoriti.
V kolikor se ne motim se nahajamo na formumu : OPERACIJA ŽELODCA in ne na forumu HUJŠANJE S KLIKOM. Tako kot sem napisal je šlo za provokacijo, ki se pač na tem forumu mora vsako toliko časa zgoditi. Vendar verjemite, nikogar ki se je namenil da bo premegal morbidno debelost s pomočjo kirurškega posega še niste prepričali, ker ta vaš klik ni zdravilo za zdravljenje morbidne debelosti.
Odprite forum “HUJŠAJMO S KLIKOM”, pa debatirajte o kliku, vendar ne solite pameti nam, ki nam je OP zadnja bilka da ozdravimo. Jaz na ta forum ne bom zašel ker vas nimam namena prepričevati v nasprotno, prav to tudi pričakujem od vas. Pro & Contra se lahko gremo samo argumentirano debato o operaciji in proti njej, nikakor pa ne o klikanju po podstrešju. Moje podstrešje je zelo dobro pospravljeno. Nikoli nisem dopustil da bi sploh bilo razmetano.
O razmišljanju drugih pa le berite, boste tako več zvedeli, kot pa da postavljate provokativna vprašanja. Že vaš nick pove vse o verodostojnosti in dobrovernosti vašega “izpraševanja”. Tudi za odkrito komuniciranje potrebuješ klik in se ne skrivaš pod “vprašanje ….” Glede strahu pred napadom pa ste očitno taista oseba, ki ne sprejema argumentirane debate ampak le posplošene babje čečne in floskule, verjetno tudi s pomočjo klika.
Glede vaše vsestranske tehnične usposobljenosti v spreminjanju pisav v podčrtane in okrepljene, pa še samo ena malenkost, da je pisanje v nestandardni obliki na internetu zelo pomenljivo in lahko pomeni različne tudi podtonske izraze (kot ste se sami izrazili). Sploh pride to do pomena prav pri tovrstnih provokativnih izpraševanjih.
Lepo, čeprav deževno, nedeljo še naprej!
Franci
Hvala za čestitke. Ja, okrogla sem bila vse svoje življenje. Spremljajoče zdravstvene težave so bile klasične: zelo visok pritisk, boleči sklepi, začetek diabetesa. Zdaj je vse to preteklost. Ampak niso bile te težave tiste, ki so me spravile na pravo pot.So se pa na srečo uravnale oz.prenehale same po sebi ko so šli kilogrami. Aja, še po št. diet me sprašujete – v mladosti sem jih sprobala ogromno, od ločevalne in ne vem kaj še vse. Zdaj nimam klasične diete – po vzoru drugih, ki so v drugih temah opisali svoje zgodbe, ki jih verjetno spremljate, se le zdravo prehranjujem in športam. Gre mi počasi, a trajno navzdol. Navdihnili so me že pred časom tiguan, legica, kolesarka, sedaj pa me navdihujejo fočka, vesna, lenka01, ena pač, nasmejana,lujko,….. Od operirancev pa Lenčka in vi ter še ena gospa na P, če se ne motim (se mi zdi, da imate vendarle drugačen pristop, kot nekateri drugi). Pa še mnogi so me navdihnili, da ne bom koga po krivici izpustila.
Tudi za vas upam, da vam uspe trajno. Čeprav vam ne morem postreči z odstotkom, kot ste vi meni.Srečno vsem!!!!
Vprašanje-vse čestitke! Tudi sama sem že 2x v življenju shujšala veliko kg( enkrat 25, drugič pa 40), držala par let, se super počutila, in potem spet pristala na starih poteh 🙁 Zato sem se odločila za OP, ker se mi zdi da je to še edina dolgoročna rešitev!
Statiska pa je res žal tašna kot je zapisana zgoraj, oz po nekaterih virih še slabša( le 3-5 % morbidno debelih, ki shujšajo,dogloročno obdržijo težo)! Lih danes sem brala eno raziskavo, jo bom prilimala tukaj o bolezenski debelosti, prenajedanju in o dietah ki imajo ravno kontra učinek pri ljudeh ki se s tem srečujejo! Piše še, da je to enako odvisnost kot odvisnost od droge…res zanimivo, bom poiskala in prilimala link!
Srečno vsem ki se na kakršni koli način borimo s težo!
Spoštovano vprašanje (je pač srednjega spola, temu ni pomoči),
v nekem svojem postu sem zapisala, da so meni operirali glavo in mi hrana ne diši več. Tudi prebava in izločanje sta diametralna prejšnjemu načinu presnove. Nič več se ne skladišči, jem toliko kot “normalni” ljudje in hrana mi ni več vrednota, ampak nuja.
Ne živim več zato, da jem, pač pa jem zato da (pre)živim.
Po letih obupnih poskusov, da bi shujšala (v študentskih letih celo pod nadzorom dr. Kocjančičeve,ki je tedaj še kot endokrinologinja vodila ambulanto za hujšanje), potem CINDI program, pa zaprti krog prijateljic… da o svojih poskusih, ki so prešli v zbirateljsko strast razne literature na temo: izguba teže… nič ni zaleglo. Vse zaman in zastonj, čeprav me je stalo veliko denarja.
Še nekaj se mi zdi pomembno. Zelo pomembno!
Debeluhe ponavadi javnost stigmatizira (v otroštvu in tudi kasneje) kot ljudi, ki se jim že na daleč vidi, da je z njimi nekaj narobe. Da nimajo postrešja pospravljenga, da nič nase ne dajo, da jim je vseeno, kako zgledajo, da jim je vseeno za njihovo zdravje… in tisto, kar je pa krona stigmatiziranja, da s hrano nadomeščajo nekaj, kar jim manjka. Psihološki dejavnik.. če ne že kar psihiatrični!
Še celo sama sem (skoraj) nasedla tem govoricam in oznakam. In še malo, pa bi začela verjeti, da je moje prenajedanje pomanjkanje samozavesti, ljubezni, in kdo ve česa še……
A lej čudo: z enim samim rezom in štirimi luknjicami na trebuhu sem dobila potrditev, da je z mano vse okej. Od kod neki zdaj znenada tako ravnovesje in psihofizična stabilnost? Zakaj zdaj hrana ni več nadomestek za nekaj, kar NAJ bi mi manjkalo?
Zato, ker je očitno pri nekaterih še kje kakšna “organska motnjica” in ni vse v glavi; razumem vse vitke očitalce debeluhom, ker je splošno mnenje na stališču, da se prenajedajo samo zato, ker se jim ni zgodil klik, kot se je zgodil tebi. Ampak verjemi, drago vprašanje, da si prava rariteta.
Ker (usodni) klik se ne zgodi mnogim. Zase že vem, da bi se mi lahko zgodilo mnogo klikov, pa ne bi odpravilo tiste “organske motnjice”, ki jo je naredil obvod.
V narekovaje sem dala zato, ker se mi ne sanja, kaj je bila tista “organska motnjica”, ampak me zdaj zanima samo to, da je ni več. To edino šteje: ni je več!
Skratka: samo zaradi kirurškega posega sem lahko “normalni” jedec/jedka… (čudno se sliši), in obžalujem, da mnogo pacientov z morbidno debelostjo do tega daru ali milosti ne pride (razlogov je ogromno… od strahu, nevednosti, težave z napotnicami, zavrnitev komisije… ); sama zahvaljujem Boga, slovensko zavarovalnico in dr. B, da zdaj živim kot vsi ostali ljudje…
mimogrede – za Francija, hehe: meni pa zdaj zelo diši kruh in razni namazi, prej mi ni bilo veliko zanj… jem pa tisto, kar mi diši, pa če so to ocvirki!
vse dobro!
z.
Moja izkušnja je pa taka, da operacija le začasno pomaga izgubljati kilograme, potem je pa na osebi sami in mora ji narediti klik v glavi glede spremenjenega načina prehranjevanja. Meni se je ustavilo (že) po letu dni. Zakaj “že”, zato ker sem mislila, da bo vseeno šlo lažje in predvsem dalj časa dol in da bom prišla na svojo normalno težo. Žal, me od nje loči še kar 20kg in brez skrbne pazljivosti pri vnesenih kalorijah, izbiri hrane in omejeni količini OH (tudi zdravih) očitno ne bom prišla do nje nikoli, kljub operaciji bypass. Skoraj pol leta se vrtim okoli istih številk na tehtnici, od 89 do 84 in spet nazaj. In zdi se mi, da se mi vse vsrka in ne da “gre mimo”.
Včasih sem na trenutke jezna, ker sem pričakovala očitno preveč, po drugi strani pa ko berem tuje forume operirancev, vidim, da se tudi bojujejo z istimi vprašanji in problemi izgubljanja in predvsem ohranjanja izgubljene teže po operaciji. Spoznavam, da je to večni boj in da bom pač vedno morala paziti, kaj dam v usta.
ja lenčka,se strinjam-kljub operaciji moramo paziti kaj jemo-saj veš kaj pravi dr. 50% je op. ostalih 50°% je na nas samih in tukaj se popolnoma strinjam.
Jaz sem sedaj izpraznjena že več kot mesec in moram prekleto paziti kaj jem-držim se beljakovinske diete-drugače bi sigurno pridelala kar nekaj kg.
Saj bo, kar vztrajaj!
Vprašanje,hvala za odgovor in veliko uspeha!
lp
Gospa Zora!
Bravo, moji komplineti, zadeli ste bistvo kar želim dopovedat tistim, ki menijo da nimam pravega pristopa do nekaterih, ki se jim je zgodil klik. Vendar to ne pomeni, da je vsak zmožen doseči tak klik, enako kot je nekdo sposoben vedeževanja, pa še to ne pomeni, da če zna on da moramo biti vsi preroki. Vsak je svoje sreče kovač, jaz pravim da tudi življenja. Če sem se odločil tako kot sem se, torej za OP, sedaj nihče, pa še nevem kakšen klik tega ne more spremeniti. Ni mi žal da sem se tako odločil, žal pa mi je da nisem vedel za to vse do lanskega leta, ker bi to storil že mnogo prej. Nobena dieta in stradanje mi nista pomagala tako kot mi je to dr.B, za kar sem mu neizmerno hvaležen.
Lep pozdrav!
Franci
meni je vedno všeč prebrati kar ti napišeš …
tako mirno, jasno, življenjsko … brez postavljanja zidu že v štartu, brez obtoževanja o nekem “nivoju komuniciranja” … in podobno …
oseba “vprašanje” je dobro ugotovila, da se z določenimi operiranci ne da pogovarjati, ker takoj jemljejo vsako razumsko tezo kot frontalni napad … pa vendar je veliko stvari, o katerih bi lahko predebatirali in s katerimi bi pomagali eden drugemu, pa še komu tretjemu…
in verjetno je pri večini operirancev tako … shujšajo do neke meje, bolezni se umirijo … potem pa je treba spraviti dol še 20 kg, pa cela reč obstane … eni se pač zadovoljijo s takim rezultatom, drugi bi želeli shujšati do konca …kaj storiti, kje so izkušnje, kaj delate, kako hrana, rekracija …kaj takrat, ko se kg vračajo …to je po moje debata, ki bi morala tudi med operanci zaživeti …
berem zgodbe nekih operirank, ki niso v enem letu po operaciji shujšale nič …v čem je torej fora, da eni shujšajo 40 ali 70 kg, drugi nič …
to so stvari, ki so zanimive za vse, za nas ki se borimo s telovadbo … za vas, ki se borite z operacijo in za tiste, ki jih poseg šele čaka …
škoda, ker se eni tako dogmatično črno – belo lotevajo vsake diskusije in tako že v kali zatrejo vsako zanimivo vprašanje …
verjetno tudi vsakega bodočega operiranca zanima ali bo operacija prinesla to kar pričakuje ali bo pač samo pomoč za shujšanje 30 kg, potem pa jih treba 90 še vedno nositi naokoli …v tem sama ne vidim nobene provokacije in škoda, ker ni bistveno več debate v to smer …a žal se bodo vedno našli nekateri samooklicani “odvetniki”, ki bodo srenjo operirancev branili pred “sovražnimi” vprašanji… v bistvu pa s tem povzročajo samo to, da se redko odkrito govori o vzrokih, občutkih, pričakovanjih, spremembi razmišljanja, spremembi življenja …sprejemanju okolice, podpori družine … pač o vsakodnevnih stvareh, ki v določenih trenutkih zelo veliko pomenijo …
a žal se je tole spremenilo samo še na suhoparno debato, kdaj ima kdo datum in koliko časa se čaka na izvid …