Najdi forum

Operacija želodca

vesna100
To se mi zdi izjemno lepo,da tako skrbis za prijateljico.Pravo prijateljstvo je takrat, ko ti ne gre dobro in ti prijatelji pomagajo, kajti sele takrat se pokaze kdo je res tvoj pravi prijatelj/
Jaz pa mislim da tvoja prijateljica mora k zdrazniku,si da pregledati scitnico ali se kaj drugega.Sele nato k kirurgu.
MARJETA kaj lahko malo bolj natancno opises kaj se ti je v resnici dogajalo.Nekaj je moralo biti narobe,da imas taksne posledice.Imas se katere druge probleme z zdravjem ali bilo kaj.Skoraj nemoras verjet,da bi bila to posledica OP zelodca.Zelim ti, da se hujsanje ustavi in skorajsno okrevanje.Spominjas me na eno gospo,ki ima prav tako probleme z padanjem telesne teze,ceprav mi dopoveduje,da ni imela posega zelodca zaradi zmanjsanja teze.Bila pa je kar precej obilnaITM 43 in je ze imela vse mpgoce poskuse raznih diet za sabo.Ima pa druge zelodcne tezave in ze par posegov na zelodcu.
FranciC stinjam se z vami in vasimi odgovori.Zelimo da se pise o argunentih posameznika,ki ima neprijetne izkusnje.Cas bi pa ze bil,da nam kdo spet prikaze tabelo o uspehu izgube kilogramov.Da se malo razvedrimo in pogumno cakamo na poseg,ki nas se caka.HVALA

@lenčka hvala … to me je najbolj zanimalo, kaj bodoči operiranec sploh pričakuje od prijateljev … moram reči, da smo mi kar povezana skupina ljudi, zato nam ni problem odkrito govoriti o teh stvareh med seboj …
je pa sama izpostavila vprašanje operacije in tudi tega, da sta z zdravnico govorili, da ni vse samo belo, ampak pri njeni teži in drugih težavah lahko pride tudi do nepričakovanega zasuka …

mi vsi jo podpiramo pri hujšanju, način si bo izbrala sama …vzela sem si čas in prebrala vaše odgovore in malo razmislila …prišla sem do zaključka, da komplikacije niso tako redke, a se načeloma ne končajo tragično – no to me je pomirilo …
in to, da nobeni od vas ni žal, da se je operirala kljub komplikacijam …
ker priznam. tale naša frenda nas zna pošteno razjeziti … recimo gremo v šoping … imamo dogovor, da na koncu vsega sedemo nekam na kavo … ona pa pride oborožena s sladkarijami …
verjamem, da boš razumela, kaj sem mislila …je pač tip, da sama od sebe nič ne naredi …kar prepusti se toku, kar bo pa bo …

vesna-100…kot prijatelji mislim,da lahko svojo prijateljico podprete ob odločitvi KO in ČE se bo odločila zanjo.Le ona sama je tista,ki se bo odločila za spremembo,če si jo bo resnično želela. Kajti,kot navajaš da pride oborožena s sladkarijami pomeni,da ji je trenutno še vseeno oz. ni pripravljena sodelovati.Pri taki kilaži pa bo potrebno že pred operacijo sklatiti kar nekaj kil, kar se mi zdi tudi prav.
Po operacijah pa se je potrebno 100% držati navodil zdravnikov,da bi bilo zapletov čim manj, pa še tako lahko pride do njih. Tisti ,ki že dalj časa spremljamo te operacije in smo kar nekaj časa presedeli po čakalnicah pred ambulantami, pa smo res dostikrat naleteli na ljudi,ki so preživeli resne komplikacije-tudi iz SG so prepeljali že pacientko v Lj,kjer je bila še 2x operirana. Mislim pa ,da ni na meni da pišem o drugih,saj lahko vsak sam zapiše svojo zgodbo. In marsikdo jo v preteklosti tudi je,ampak je vse skupaj zaradi preobsežnih strani v tej temi precej nepregledno.
Lp.

elika se popolnoma strinjam, sem točno tako napisala že prej … načeloma jo močno podpiramo… odločitev pa njena …če se odloči, bomo stopili skupaj … če pa se ne odloči, pa njena volja …delo bo morala opraviti sama …
jaz sama sem želela pač samo dobiti širšo sliko glede teh operacij, ker jo je – ponavljam, nanjo opozorila njena osebna zdravnica…

Za te tri primere vem, da je prišlo takoj po operaciji bypass. Pa tudi kolikor se spomnim pogovora s kirurgom, je rekel, da pri bypass operaciji so zapleti možni takoj po operaciji oz. v prvih dneh, potem pa več ne, medtem ko pri traku se lahko zapleti pojavijo tudi čez čas oz. par let (zažiranje traku v želodec… ), kar je posledica recimo nepravilnega prehranjevanja pacienta (premalo prežvečena hrana…). Je pa teba vedeti, da bypass pomeni večji poseg v telo in za vedno; medtem ko je trak manjši poseg in lahko se ga tudi odstrani, možno je prvotno stanje.

Ne se ubadat sedaj s tem, kaj se lahko zaplete, Ljubljančanka Lenčka. Če se dobro počutiš, je vse OK. Drži se le navodil kirurga in dietetičarke glede prehranjevanja, mali obroki večkrat na dan, ne pit pol ure pred in pol ure po jedi, delaj male grižljaje in dobro prežveči hrano.

Tako kot je že elika napisala, prvi korak mora ona narediti, če njej ne bo preklopilo v glavi, da se začne spreminjati, žal ne bo nič. Vem pa da je težko, ker sem sama skoraj leto in pol po operaciji bypass, pa se še zalotim, da posegam po nezdravi hrani, prigrizkih, da sem spet na trenutke tista stara Lenčka, ki je jedla in jedla, tako nezavedno, kot bi bila v nekem drugem svetu. Sem pač odvisna od hrane in bom to vedno tudi ostala, tako da se moram pač vsak dan truditi, da se prehranjujem pravilno. Žal, ne operirajo “glave” ampak “samo” želodec.
In po dobrih dveh letih, odkar sem začela svojo odisejado s spreminjanjem načina življenja (ja, marca 2009 – dobrih devet mesecev pred operacijo), sem včasih tako zelo sita tega, da moram paziti na prehrano, da moram tehtati hrano, šteti kalorije, se držati jedilnika. Ampak tako pač je, vsaj za teh 20 kilogramov, ki jih moram še dol spraviti, se bo treba še bolj držati “pravil igre”, ker gre vse težje dol.

joj ženske,ženske-berem in berem in vidim da niste razumele odgovora francija na post gospe ki je pisala o možu.

Vesela sem,da se je oglasila pika in razložila isto kot je hotel povedati franci..

Srečno vsem,ki ste operirani in tistim ki na op. še čakate!

Imejte se rade! paper

Evo sem malo pobrskala po netu in našla tole o komplikacijah po baypasu v SG in sicer članek dr. breznikarja, o prvih 100 obvodih ki so narejeni v Sloveniji(februar 2007-marca 2010)! Smrtnosti ni bilo, 2x so izvedli konverzijo(iz laparaskopskega načina oparcije v klasično), 4x zgodnje velike komplikacije(puščanja na anastamozi, zapora črevesja, zožitev na entero-entero anastamozi in poškodba tankega črevesja! Pozna komplikacija-notranja kila se je pojavila 1x! Želodčni obvod je učinkovita in varna operacija za izgubo telesne teže….evo link, pa si preberite cel članek : http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-AHSKSTKV

Še eno vprašanje-kam naj grem k endokrinologu samoplačniško? SEm poklicala k pacientu, pa me zanima če je še kje ceneje? A pri Pacientu vedo katere preiskave narediti za operacijo želodca? Rabiš napotnico za pregled(če je samoplačniški)? In koliko potem pride vse skupaj(pregled je rekla 76€ +labarotorij in tablete)-koliko potem znese vse skupaj??? Hvala!!!

Jaz sem bila pri Pacientu. Vedo, kaj morajo storiti, ti samo povej endokrinologinji, da greš na operacijo želodca zaradi morbidne debelosti.
Kolikor berem po forumu, je v MB tudi nek Šubic. Sicer pa po internetu pobrskaj, sama sem našla tale dva na netu:

MTC Fontana
Koroška 172, 2000 Maribor
02 23 44 100

Šubic Diabetologija interna medicina
Loška 6, 2000 Maribor
02 2511 666

Ne vem pa, če se ti splača vozit v MB zaradi nekaj eurčkov, če si iz Ljubljane, dvomim, da je razlika v ceni občutna, poskusiti pa ni greh.

LenckaM hvala. ma za par evrov se res nebi vozila v mb. a napotnico za pacienta rabim,ce grem samoplacnisko? a mogoce ves koliko potem pride cena pregleda in preiskav(vsaj okvirno) . hvala!


Pika,
jaz sem šla samoplačniško na polikliniko v Ljubljani- endokrinološka ambulantaSicer sem imela napotnico, vendar za pregled plačaš 70€,na napotnico pa ti naredijo krvne preizkave in dobiš še tablete katere moraš vzet po navodilih.
Mogoče ti moja informacija kaj pomaga.


Pika,
jaz sem šla samoplačniško na polikliniko v Ljubljani- endokrinološka ambulantaSicer sem imela napotnico, vendar za pregled plačaš 70€,na napotnico pa ti naredijo krvne preizkave in dobiš še tablete katere moraš vzet po navodilih.
Mogoče ti moja informacija kaj pomaga.

Če greš samoplačniško k Pacientu, ne rabiš napotnice. Koliko me je prišlo pa ne vem točno, ker je že dve leti od tega. Najbolje, da pokličeš in ti bodo povedali, zaračunali ti pa bodo posebej pregled pri endokrinologinji in potem še tabletke oz. laboratorijsko preiskavo.

Pika01, mogoče je najbolje, da pokličeš na vse tri konce (Pacient, Poliklinika, Šubic MB), poveš, kaj bi rada, povprašaš, kdaj prideš samoplačniško na vrsto in koliko te to stane, pa boš potem lahko izbrala na podlagi informacij iz prve roke.

Pika01! Glede na to, da si zaposlena v bolnišnici, a si nebi mogla urediti, da bi ti narediti dexametazonski test pri vas. Za dr. Breznikarja ni važno če imaš opravljenega edokrinologa ali ne, važno je da imaš izvid tega testa. Pri meni je bilo enako, ker me je na ta test poslal diabetolog in sem imel samo laboratorijski izvid za dexa test, mi je rekel da mu je važen samo laboratorijski izvid in da mi ni potrebno k endokrinologu.

LP Franci

Pika01! Glede na to, da si zaposlena v bolnišnici, a si nebi mogla urediti, da bi ti narediti dexametazonski test pri vas. Za dr. Breznikarja ni važno če imaš opravljenega edokrinologa ali ne, važno je da imaš izvid tega testa. Pri meni je bilo enako, ker me je na ta test poslal diabetolog in sem imel samo laboratorijski izvid za dexa test, mi je rekel da mu je važen samo laboratorijski izvid in da mi ni potrebno k endokrinologu.

LP Franci[/quote]

O a res, jaz sem bla pa sigurna da rabim lih mnenje ednokrinologa! Ja dexa test pa mi bodo pomoje naredili pri nas v bolnici 🙂 Jaz še sploh nisem imela pregled pri dr. Breznikarju, prvega imam kao 14.6, ampak sem klicala in je rekla sestra da če bom do tega datuma imela že vse preiskave, da bomo to skenslali, pa bo kr 2 pregled in določitev OP! Napotnice mi bo pa tako izdala moja osebna zdravnica!
Franci-bi i lahko potem še 1x povedali kaj vse rabim ko pridem na pregled k dr. Breznikarju! Sicer je moja kolegica bila septebra operirana in mi je že ona veliko povedala, ampak za to ni točno vedla, kaj moram imeti vse!
Se pravi gastroskopijo, dexa test, psihologa(dr. Breznikarjevo), diatetičarko? Še kaj???
100x hvala!!!!

Takole, pa imam obletnico. Ali pa rojstni dan…

Lani ob tem času sem se dobro prebudila iz narkoze. Moj ITM je bil krepko prek 40, teža cca 122,5 ali več, samopodoba na psu in perspektiva – zelo podobna kot pri prijateljici, o kateri piše avtorica enega od prejšnjih postov.

Danes ljudje osupnejo, ko me vidijo; zadovoljna sem tudi sama in res ne bi pomišljala, če bi se ponovno odločala za ta poseg. Moja teža je okrog 87 kg in še vedno zaznavam zelo rahlo tendenco navzdol, čeprav meni ta teža zadostuje. Za moja leta in razmere je to super in ta teža (pod 90) je bil tudi moj prvi cilj. Če bo kdaj pod 80, ne bom protestirala, vendar pa namerno ne bom več zgubljala kilogramov. Ta teža drži že kake pol leta, videz pa se spreminja.

No, pri meni ni bilo zapletov; vse je teklo kot po žnurci, res pa je, da sem bila zelo dobro pripravljena. Ta forum sem pred OP prebrala od prvega posta do zadnjega in si v word izpisala vse poste od nekaterih avtoric, da sem lahko spremljala poteke njihovih procesov. Od prvega klica v SG do OP so minili 3 meseci (kak dan manj) in točno dva meseca od prvega pregleda pri dr. B., pri čemer mi je bila v veliko pomoč Asja, za kar ji bom VEČNO hvaležna.
Nikoli nisem bila pri dr. B. v ordinaciji več kot 5 minut, tudi po OP sem ga videla le še na tistih rednih pregledih, ki so bili predpisani. In vseeno mi je bilo, če se ni posebej pozorno ukvarjal z mano. Pomembno je bilo le, da me je vzel v program. Na klub sem hodila do konca lanskega leta.

Večkrat sem že pisala o tem, pa bom ponovila, ker se mi zdi, da gre za nek presežek, ki sem ga dobila s tem posegom. Po OP za nazaj ugotavljam, da je bila moja debelost posledica slabega iztrebljanja in se je vse, kar sem zaužila, 100% izkoristilo. Zdaj ko imam obvod pa bi težko govorila o kakem izkoristku, res gre vse mimo želodca in to relativno hitro. In zvečine je v manj trdni obliki.
Še vedno rada jem, vendar pa se mi zdi, da so mi naredili tudi (imaginarno) OP oči, ker ne stlačim prav vsega vase, kar vidim (v nekem postu sem zapisala, da so pri meni naredili tudi OP glave, haha). Za prej (pred OP) bi zase mirne duše in iskreno rekla, da sem bila požrešna, prav bolezensko požrešna. Nisem se mogla ustaviti in če ne bi šla na OP, bi si v kakem letu pribila še najmanj 30 kg. Kdor je v takem stanju, ve, o čem pišem.
Zdaj imam nekakšno zdravo veselje do hrane; prej sem pazila, kaj jem, zdaj pazim, kako jem. Živim, ker jem in ne živim več, da jem. A ne pretirano. Opažam pa, da prej nisem imela težav s postenjem, zdaj pa težko zdržim pol dneva brez hrane.

Težava je edino s pitjem. Piti po obroku je, kot da bi v trebuh zlival žiletke. Ampak se človek navadi in to upošteva.

Vsem, ki ste se vrgli v polemiko okrog tveganja, pa rečem le to: vsak poseg v organizem vedno pomeni določen odstotek tveganja, tudi izdiranje zoba ali celo porod, in je to lepo napisano v nekaterih predhodnih postih. Vsak ve zase in samo zase lahko pišemo (in samo o sebi, svojih izkušnjah). Ker imam to spoznanje, nikoli nikomur ne bi mogla svetovati, naj gre na OP, lahko pa povem svojo izkušnjo, ki je v vsaki niansi pozitivna. Ko se nekdo odloči sam, sam prevzame tudi celotno tveganje. In dejstvo je, da operirajo le odrasle ljudi, ki imajo sposobnost odločanja. Že vedo, zakaj.

Vedno pa bom hvaležna zdravstveni zavarovalnici, ki je ta moj poseg oddobrila in dr. B., ki je vrhunski strokovnjak, da je uvedel te posege k nam

Vse dobro …
z.

Pika01!

Zraven gastroskopije, dexa test, psihologinje, dietetičarke še potrebuješ spirometrijo in EKG, potem pa še enkrat – 14 dni pred operacijo ponovitev spirometrije, laboratorijskih preiskav in EKG-ja za potrebe anasteziologa. Tako je bilo pri meni …
V koliko imaš ITM ugoden (čim bliže 40 ali pod 40), si lahko obetaš da bo prvi pregled ratal kar drugi, če pa ti bo rekel da bi bilo dobro še shujšat, potem ti je drugi pregled neizogben. Veliko sreče!

LP Franci

Spoštovan Zora!

Čestitke k vsemu kar ste napisali!

LP Franci