Jaz tudi :-))
Sva prave.Kar se kalorij tiče jih imaš 1200 dnevno,razporejene na 5 obrokov.Drugače pa pešačim,malo orbitreka,malo vaj,pač kombiniram.Važno je da začneš postopoma,da ne začneš maratona takoj,ker prehitro obupaš nad sabo.:-))Pravjo počasih se daleč pride.

podgorka lepo je prebrat tak post.Upam da bom tud jaz lahko kdaj napisala podobno.

Julci in vse ostale, kar pogumno in s potrpljenjem naprej. Počasi se daleč pride.
Kar se tiče Darinke (ime ji je Darinka) je doma in počasi se izboljšuje njeno stane. Toliko vem, ker smo se srečale na kontroli pred kakim tednom v Ljubljani.

podgorka2 ali nam lahko poveš zakaj se je to zgodilo z Darinko, kako je prišlo sploh do tega? Ne zameri pač me zanima ker je bilo grozno brat in ne veš kaj je z osebo zato toliko sprašujem.

Jaz sem se skušala držati jedilnika, ki so mi ga napisali v fitnesu oz. v programu HIP[/url], kjer sem se vključila že pred operacijo in sem še vedno vključena. Dnevno je nekje od 1000 do 1200 kcal, sicer pa ko imam trening pojem še kaj dodatnega, pa tudi sicer nisem več ravno striktna, zato gredo tudi kile bolj počasi dol. Moje jedilnike lahko vidiš v temi “Kaj smo danes jedle”. Lahko pa se držiš jedilnika od dietetičarke (1200 kcal) in njenih napotkov s “kockami” oz. iz tiste njene knjigice preračunavaš kalorije. Sama nisem nikoli zaštekala tistih kockic oz. se nisem niti poglabljala.

Kaj mi lahko poveste če se dobijo izvidi pri psihologinji Breznikarjevi takoj al po pošti? Kaka je praksa pri njej?
Hvala za odgovor če katera odgovori.

Zora , oprosti da te dni se bila preveč zaposlena , da bi ti lahko odgovorila praj.
Moram pa priznat da me je na začetku bilo srah in sem se prehranjevala po navodilih in trdim da je tako tudi prav. Kasneje sem začela poslušat moje telo in sprobavat jedi. Prvi mesec mi je nabolj sedel jogurt na katerem pa nisem bila tako zelo pozorna na kalorije in na te nisem pozorna tudi danes. ( sej včasih malo pokukam in zberem tisto kar je manj , v trgovini pa ne preberam vseh etiket ) :))

Tudi sedaj jem tisto kar mi pač zapaše, imam pa srečo da mi kruh ne odgovarja čeprav ga kdaj tudi pojem a res v malih količinah ( griz ali dva ),tukaj pa takoj povleče skoraj ves fast food , ki sem ga prej oboževala, sedaj pa pojem kak griz in to je to.
Pojem tudi pečenega piščanca ( bedro ) s kožo , ker mi je še vedno okusna , zraven pa kak krompir ali dva , morda tri in solato. Jem tudi zvečer ob 21h , ker me drgače lakota prtebudi ponočo in si ne morem kaj da nebi jedla , ker mi je enostavno slabo , če sem lačna. To sem omenila tudi psihologinji na našem srečanju , pa je rekla da ni take panike , ker je pač naša količina tako mala in je logično da pač ne zdržim da bi bila lačna od 19h naprej.
O madona sem se raspisala , sem pa vesela ker normalno živim , jem skoraj isto prehrano ( kar se tiče kuhane hrane ) pa mi gredo kile res lepo dol . Sedaj jih imam 83 kg

ČAO!
Vekybel, tud jaz sem iz slov boistrice in sem imela 10.5.2010 poseg-SAGB trak.Do sedaj sem poljnjena 7 ml pa sem shujšala samo 13 kg. Pri zadnjem pregledu sem imela pasažo želodca in pretok je še ka širok………..Počasi me mineva potrpljenje, ker kg mi nikakor ne padaj dol, čeprav jem malo,včasih se pregrešim,pijem vodo………….
A ima mogoče katera tud takšen problem??
lp TEJA35

Zanima me,če je katera zelo smrčala pred operacijo in če je morala zato na kakšen dodaten pregled
hvala,lp

Julci od kod pa si?

Pozdravljene

Td jst se bl poredko oglašam ker nimam nč novega za povedat.
Vekybel:imam bypass 8.mes po operaciji sem zanosila(do takrat sem zgubila 36.kg)zdaj po porodu pa kile kr nekak stojijo ,na srečo ne gredo gor…dol pa td ne:(
Julci jst sem iz Prevalj,pa ti?

he he jst smrčim skoz ,sam priznam tega ne:))

“podgorka2 ali nam lahko poveš zakaj se je to zgodilo z Darinko, kako je prišlo sploh do tega? Ne zameri pač me zanima ker je bilo grozno brat in ne veš kaj je z osebo zato toliko sprašujem.”

Pozdravljene
Ja, saj razumem zakaj sprašuješ, ampak jaz se ne čutim poklicana oziroma mislim da nimam pravice tukaj razlagat kako in zakaj. Če bi Darinka želela povedati, bi to storila sama. Nobene zamere ni, samo tako je moje stališče.

Pozdravljeni
Td jst se bl poredko oglašam nimam kaj novega povedat.
Vekybel imam bypass 8.mes po operaciji sem zanosila do takrat pa sem shujšala36.kg
zdaj po porodu pa kile kar stojijo,ne grejo gor dol pa tudi ne.:(
JULCI jaz sem iz Prevalj,od kod pa ti?

Živjo vsem skupaj 🙂
Evo, pa je za mano. 27.10. sem bila operirana,dobila sem trak. Zanimivo je to, da sem bila v tej ekipi edina, ki so ji vstavili trak. Vse ostale so bile za bypass. Me je že kar zaskrbelo, če sem se prav odločila.
Nekatere smo morale počalati na operacijo še dan dlje, ker je bil ravno čas krompirjevih počitnic in sta obratovali le dve operacijski. Mal bolj stresno je bilo, pa se vse prenese. Moram reči, da sem imela v sobi še dve cimri, s katerima smo si krajšale urice. In to kakšne urice… Toliko smo se presmejale, da sem mislila (oz. smo vse) da bo ziher kakšen šiv popustil.

Sedaj sem doma na bolniški, počutim se odlično. Takoj po prihodu iz bolnice sem bila zelo slabotna, švoh po domače:)), pa sem si kupila Supradyn, je bilo kmalu bolje. Dr. B je rekel, da moramo mesec dni biti na tekoči hrani. Jaz se kar držim. V 12 dneh sem izgubila 9-10 kg, natančno ne vem. Vem, da je sedaj izguba bolj vode, pa vseeno :)))
kot zanimivost naj povem, da mi je dr. B naredil pri operaciji le 2 luknji (ena manjša med prsmi, drugi podolgovati rez pa nižje in bolj levo). Vse se lepo celi.
Res je, kar ste rekle tiste, ki ste bile že operirane. Operira ti želodec, ne glavo! To sem začutila takoj, ko sem prišla domov k staršem. Hrane na mizi v izobolju, praznovalo se je… Ker sem bila več dni dlje časa pri starših (to sem vedno, kadar sta moja dva mala nečaka na počitncah), se mi je na koncu že mešalo. Kaj dela samo vonj hrane, za crknit… Sedaj se temu raje malo izognem, dokler bo treba še paziti.
Prebavo sem imela prej odlično, sedaj pa ne grem več vsak dan. Do sedaj mi je zelo pomagal tisti sladki sirup, ki zmehča blato. Upam, da se mi hitro uredi.
Veselim se novih uspehov.
Sem se kar malo razpisala.
Res fajn bodite, A

Teja 35

Jaz sem imela op. 12.4.2010-trak in sem polnjena 7ml in tudi meni ne grejo kilogrami kar tako dol.Pred op. sem izgubila 7kg. po op. pa samo 8kg.Res,da ne morem jest vsega,čeprav so mi oči lačne.Včasih sem tudi razočarana,ker sem pričakovala vse bolj na izi.Če bi se še enkrat odločila za op. bi se definitivno za baypass,ampak kaj je ,tu je.Trenutni problem mi je,da sploh nisem žejna in ne popijem dovolj tekočine.Ima katera kakšen nasvet?

Gremo zmagam naproti .

Lep večer vsem skupaj

Res je, Podgorka, vsak sme pisati le o sebi. Posebej ko berem vse te poste, pomislim, kako resnično zelo specifično se vsak organizem “spoprime” s tem posegom. Zato ni nekega vzorca niti pravila, kako bo z operiranci po OP.
Se mi pa zdi, da se vsakdo raje nekako spopade s težavami, če seveda nastopijo, ko je upanje na vidiku. In ta poseg je Upanje… dokler je človek namreč sam s svojimi kilogrami in prenajedanjem, ni upanja. Ni upanja, ker preprosto ve, da le kake 5-7% tistih, ki shujšajo sami, obdrži novo težo.

Po posegu pa je verjetnost veliko veliko večja.

In tudi ni čisto res, da so takšni posegi pri nas novost, le da prej indikacija ni bila debelost in so želodec deloma odstranjevali pri rakastih bolnikih že mnoga leta nazaj… in ljudje so živeli naprej.
Zato verjamem, da tudi z nami, ki smo imeli diagnozo za poseg: obesitas morbida (=bolezenska debelost), ne bo nič drugače…

Živeli bomo naprej, vendar bolj kakovostno. In to je tudi namen teh posegov.
… pa čeprav bomo še naprej vsak po svoje bivali v svojih različnih telesih, ki se vsako po svoje odziva na posege. Verjamem, da še marskido deli z menoj hvaležnost za novo življenje, ki ga je prejel s tem posegom.

vse dobro!
z.

Lep pozdrav obema!

Sama sem že večkrat napisala,da mi je že dolgo časa jasno,da trak ne bo hujšal namesto mene.To se zgodi le takoj po posegu,ko je človek na tekoči hrani in LE ZATO zaužije malo kalorij.Trak nam nudi le prejšnji občutek sitosti in tiščanje v želodcu,če pojemo preveč. Sama sem takoj ,ko sem se počutila sposobno začela s telesno aktivnostjo in jo čez čas samo povečevala-njen čas ali intenzivnost.Z oktobrom sem se vpisala na vodeno pace vadbo.Dobra stran tel.aktivnosti je tudi ta,da si žejen,lahko piješ,ker se preznojiš.In če tudi kakšen dan nisem žejna,po vadbi brez problema spijem liter in pol vode.Pa tudi večerje potem pojem manj :))
Operirana sem bila 9.3.2010 s 114 kg ( še pol leta prej sem jih imela 124 ),do poletja sem prišla nekje na 94 kg, potem pa se je na moč upočasnilo.V zadnjih dveh mesecih sem sklatila le dober kg in mi je teža nihala za kg ali dva. Trenutno pa se spet obrača v pravo smer in tehtam dobrih 89 kg zjutraj na tešče.
Groza je,ko se nikamor ne premakne, zmanjša se motivacija in loteva se me brezvolja.Ampak vem,da bo šlo naprej le ,če sem bom sama potrudila. In zaradi vadbe se je kljub istim kilam, obseg telesa zmanjšal za par centimetrov.
Zato ne obupujte drage sotrpinke,ampak povečajte porabo kalorij.Ko bo padla kakšna cifra,bo tudi volje za nadaljevanje več.
Isto seveda želim tudi sebi :)))))

Punce, prav je, da spregovorimo tudi tiste, ki nam kg ne padajo tako hitro oz. je naše hujšanje bolj počasno. Tukaj se berejo samo pozitivne reči in o ogromnih izgubah kg, pa si včasih mislim, da je kaj narobe z mano, ker meni ne gre tako hitro.
Sama imam bypass, pa moram reči, da se mi je sedaj, skoraj 9 mesecev po op., padanje teže zelo upočasnilo oz. že 14 dni stoji. Zame je to zelo frustrirajoče, pa čeprav vem, da bo že, a ko zjutraj pogledam na tehtnico in je cifra ista, pogosto pa celo višja, sem zelo zafrustrirana.
Do cilja me loči še zelo veliko kg, pa tudi vem, da do zdrave oz. idealne teže ne bom nikoli prišla, rada pa bi sklatila vsaj še okoli 20 kg, a kaj ko se za 1 kg trudim cel mesec.

Vem, da sem sama kriva. Nisem dosledna pri prehrani, prav tako pa ne pri gibanju, a sem vseeno upala, da bo šlo to izgubljanje kg po operaciji nekoliko lažje.

Ima še katera z bypassom podobne težave?
Ali pa vam kg kar sami letijo?

Mami33, saj ti gre! Ko sem šla zdaj pregledno in sistematično prebrat tvoje poste, sem ugotovila, da si odvrgla kar lepo število kilogramov in da si (bila vmes) kar zadovoljna.

Mogoče en droben nasvet: nastavi si preglednico, vsaj po mesecih, tako kot jo je naredila jaz99 in nekaj dni zatem še jaz, pa boš bilančno videla, da si lahko zadovoljna.

Jaz sem zadovoljna z vsakim premikom in ne predstavljam si več, v kako obupnem položaju sem bila lani ob tem času ali pa tik pred op. letos spomladi, ko se mi je vsak grižljaj nalepil v špeh. Bolj ko sem si prizadevala jesti manj, bolj sem se prenajedala.. Zdaj tega ni več. In ker se imam rada, sem presrečna, da se teža počasi zmanjšuje; je manjši stres za organizem…

Telo je zapleten sistem in imam občutek, da mi je organizem hvaležen, če ga ne teram preveč.
Čez zimo pa sploh imamo čas, da organizmu vsaj malo prizanašamo… Nam bo hvaležen; tudi vsa narava v tem času počiva, pa tudi hujšanje se upočasni – bo pa zato od februarja dalje več zagona, če bo telo umirjeno… boš videla.

Tudi mene bi zanimala tvoja sistematična bilanca… napiši jo.. 🙂

vse dobro ti želim,
z.