Operacija želodca
Pozdravljeni vsi skupaj!
Res je oglašamo se res ne veliko ampak beremo pa vsaki dan.
Z klubom je tak ,sama sem bila zelo malo na klubu ,mi se ni časovno izšlo.Imam v planu se kaj oglasit .Moram vam sporočit da gre tudi moja soseda na op.baypass želodca ta mesec.
Zdaj pa že dolgo obljubljene slike .Od začetka debelosti in pa do danes.Izgubljeni kg.skupno 45.
Jap ,naletela sem na težavo.Ne morem naložit slik.Vse so prevelike.Prosim če mi lahko kdo pomaga z kakim dobrim nasvetom?
Alma, krasno, da se ti je uspelo registrirat.
Zorec, po moje je najbolje, da zmanjšaš velikost slik v kakem programu (paint shop pro ali photo shop), potem pa jih objaviš. Izbereš opcijo resize.
Težko ti to razložim preko neta.
Jaz se pa počasi odpravljam na prevez.
Zanimivo se mi zdi, da mi teža sedaj dva dni že stoji (včeraj je šla celo malo gor), kljub temu da pijem le tekočo hrano. Predvidevam, da je bila prejšnja izguba teže na račun vode, sedaj čez nekaj časa pa bo šlo zares – se bo začela topiti maščoba, vendar veliko počasneje kot je šlo sedaj. Imam prav?
Vem, da naj se ne bi tehtala vsak dan, a si ne morem pomagat. Razmišljam, da bi se tehtala le 1x tedensko, recimo v soboto, in si potem beležila le tedenski rezultat.
No, lep dan vam želim, čeprav deževen.
Ker se nam tudi enostavno ne da več po 5x pisati istih stvari, istih odgovorov… Dolgočasno rata, za nas so sedaj pomembne druge stvari, ki pa jih tu ne bomo izvedeli, ker smo praktično “prve”.
Drugače pa tudi jaz osebno ne hodim več pogosto na klub, že nekaj časa me ni bilo, ker se dogajajo iste stvari, kot na začetku operacije (takrat zanimivo, danes žal ne več), pa tudi v službi jje težko vsak mesec jemati en dan fraj….glede na malo količino dopusta ga bi raje porabila za kaj drugega 😉
Ja, na moji strani je enako.
Pač pred operacijo te itak VSE zanima okrog operacije, vsaka izkušnja, vsaka zapisana črka, vse prebiraš, razmišljaš kako bo, se odločaš a bi šel, ne bi šel, po operaciji nekaj časa tudi, ker se še loviš, kaj jest, kdaj, kako, zakaj boli, a je tako prav, a je boljše drugače kaj počet…
Potem pa enostavno se življenje spremeni, kilogrami te ne obremenjujejo več toliko in energijo posvečaš čisto drugim stvarem. Življenje se ne vrti okrog hujšanja, operacija je bolj kot ne pozabljena, spremenjen želodec sprejmeš kot da je vedno bil tak in ta tema vsaj zame ni več aktualna. Prebiram jo le v toliko, ker je še veliko punc, ki jih osebno poznam, ki še ni šlo na operacijo in me zanima, če kdaj kaj napišejo, ostalo pa zgolj preletim, vsako 5 vrstico.
Vse kar sem imela za povedat okrog same operacije sem že, o pregledih (kje, kdaj, kako) je bilo napisano tudi že čisto VSE, za podporo in dopisovanje ste pa najbolj primerne itak tiste, ki čakate na operacijo ali ste jo ravnokar doživele, da se spodbujate med seboj. Jaz se tudi ne spomnim več natančno strahu pred operacijo pa kaj sem jedla po njej, pa koliko časa. Pa a me je špiknilo pri kašljanju na levi ali na desni.
Izkušnje leto dni po operaciji, hm, življenje pač teče dalje. Edino malce lažje je:)
Držte se, pa vse dobro želim vsem.
elika, saj bo.
Če mečemo stave, jaz mislim, da boš vpoklicana v ponedeljek in operirana v torek 😉
Sprosti se ta vikend, če bo sonce, pojdi na sprehod, saj po operaciji boš vendarle mogla malce počivat, misli na kaj lepega. Pojej kakšno solato in svežo zelenjavo (to sem jaz najbolj pogrešala na začetku, ko je bilo treba vse bolj mehko in pasirano) in ko bo prišel tvoj dan pač bo.
Jaz sem sicer bila malce iz sebe, ker so me tako poslali domov, pa vendarle je boljše it domov, kot da bi ležal in čakal v bolnišnici (kar more marsikateri drug bolnik, ki ni tako zdrav kot me, ki nas lahko pošljejo domov). Tudi zdi se mi, da sem bila veliko bolj pripravljena na operacijo in sproščena, ko so me dejansko poklicali en teden kasneje, kot sem bila takrat, ko sem imela prvič datum. Tako da če gledam nazaj, je bilo čisto prav, da so mi operacijo prestavili.
Res je tiste vmesne dni zoprno čakat, ker noben dan ne veš, ali boš isti večer že v bolnišnici, ali boš spal še doma, pa vendar to ni tako dolgo obdobje, da človek ne bi zdržal.
Želim ti vse dobro.
AR
Lili, hvala za odgovor in spodbudo. Jaz nimam pomislekov, sploh ne. Od prvega dne sem 1000% v tem , da grem, pa čeprov včasih poleg večine uspehov , beremo tud o neuspehih. Pa vendar tvoj primer je res nekaj posebnega. Če se ti bo dalo, mogoče še odgovor, kaj na to reče kirurg, če še hodiš na kontrole?
Ne vem kako in kaj , ampak si tud jaz zate želim da bi še uspevala naprej.
Mami33, tam pri vas v Ložnici pa mate močne konje:-)
Smo šli enkrat tja konjičke jahat in sem najprej vprašala, če majo dost močnega , da ne bo slučajno pod mano počepnil:-)
Tvoja ideja o forumu je tud fajna, ja.
A veš, da sem se tud jaz večkrat vprašala, zakaj “tastarih” ni več na forumu. Torej gre to naprej, al kako? Ko bomo me “tastare” se nam bo tud dolgocajtn zdel in nas ne bo več tle. Takrat se bojo o tem verjetno spraševale novinke:-)
Zora, tud jaz rada preberem o teh zadevah. Mogoče pa se še srečamo in ti vse povem:-)
LenčkaM tud dobra ideja.
Zorec10, 12.8. si imela operacijo in itm 35, kokr sem razbrala za nazaj. Shujšala pa si 45kilogramov.Nam zaupaš kok kil si mela in jih maš sedaj:-)
Pa kaj mečkaš, dej no slikce prpopi že gor:-)))))
Elika, mučno čakanje , ampak sej bo:-)
Še malo in bo tle nedelja:-)
A je normalno , da nisem nč živčna, ampak v pričakovanju z metuljčki v trebuhu? 🙂
Še malo vprašanj, kar po točkah:-)))
1. Bi vprašala kako ste ve pršle oblečene na sprejem?
2. Kavbojke verjetn pol tiščijo, a ne?
3. A je v sobi hladno al vroče(SG)?
Tud o menstruaciji ste že pisale, pa bom vseen vprašala:-)
4. Torej kako je z tem (me nekaj črviči , mam pa samo parkrat na let in upam , da ne bo glih zdej)?
Menda si v operacijski naga in te samo pokrijejo.
5. Al se čist tam v operacijski slečeš?
6. Kaj pa če maš menzes, maš pa lahko spodnjice gor?
7. A ste se pred operacijo še lahko stuširale, al se je treba zvečer? (zarad enih por pa neki sem brala)
Do sedaj se je vse pisalo o samem poteku operacij o telih drobnarijah pa nisem nč zasledila, je pa fajn, če je možnost, da vsaj malo veš kako in kaj:-)
HVALA
Jaz sem prišla in odšla v hlačah iz blaga na elastiko, ker itak take nosim, ne nosim kavbojk, odkar ni več mojih veličin, pa tudi preveč vežejo kavbojke. Odkar si nosim hlače delat k šivilji, sem res zadovoljna. Mogoče ko bom res šlank na svojih ciljnih 60kg, bom spet kakšne kavbojke oblekla, sedaj pa nimam neke želje. Je pa dekle poleg mene prišlo v kavbojkah, za domov pa ji je mož prinesel trenirko ali neke hlače na elastiko, če se ne motim. Problem, ko greš domov je ta, da težko dolgo časa pokončno sediš v avtu. Vsaj jaz sem kar trpela, pa drugače nisem imela več bolečin, saj v bolnici nisem že dva zadnja dni nisem jemala injekcij proti bolečinam. Mene je pričelo med vožnjo tiščati, zato ti predlagam, da si sedež položiš precej v znak in dejansko na pol ležiš. Sploh če si od daleč in boš imela dolgo vožnjo.
Ne vem, mogoče je res bolje kakšne elastične hlače, da se boš bolje počutila. Pa tisti rezi na trebuhu so itak nad pasom, pa sedaj so kavbojke itak z nižjim pasom.
V sobi kurijo ko z mešani. Smo se prvo noč kuhale in švicale kot v savni, bilo nas je 6 v sobi, ki je po lučkah in omaricah sodeč za 4 ljudi. Po operaciji pa smo enostavno zaprle radiator v sobi in okno imele odprto, pa je bilo prav fino normalni zrak (to je bilo sredi decembra). Ene dvakrat je sestra prišla not in rekla, da imamo tako zelo mrzlo in šla zapret okno in radiator odpret, češ da jo zebe ko pride k nam (verjetno res, ker je razlika glede na druge prostore bila velika), ampak smo spet zaprle radiator in okno na kiper odprle.
Jaz sem jo imela, sem povedala sestram, ko so me pripravljale na op, pa so mi dale mrežaste hlačke, da sem si naštimala vložek. Nekatere so na forumu pisale, da so imele tampon, ampak jaz si ga nisem upala imet, ker sem razmišljala, kaj če se kaj zgodi med op in ne bom pri zavesti potem, pa bo potem tisti tujek tam notri ostal, pa ne bodo vedeli, pa da se mi ne bi kakšno vnetje nardilo. No, pred operacijsko pa so mi te mrežaste hlačke in vložek dali dol, tako da sem bila čisto gola. Sem jim povedala, da imam menstruacijo, ampak njih to« ni motilo«, so mi samo tiste zelene rjuhe dali med noge in to je to.
Ni problem, te vseeno operirajo. Mene niso niti vprašali, ali jo imam ali ne, sem jim pa sama povedala.
Ja, že v sobi se pripraviš samo v pižamo brez spodnjega perila, pred operacijsko pa slečeš še pižamo in si res gola, te le pokrijejo, pa potem tudi odkrijejo, ko te še v operacijski pripravljalo.
Glej prejšnji odgovor.
Ne. Moraš bit čisto gola.
Ja, pred operacijo se zjutraj stuširaš. Po operaciji pa se ne moreš, zato je dobro imeti tiste vlažilne robčke, se malce osvežiš in zbrišeš tisto oranžno razkužilo s sebe.
Takole, sedaj pa hitim v fitnes. Sem že malce pozna.
PRESTA brezveze toliko vprašanj ker ni nič kaj takega sobe v SG so čez dan kr vredu ampak ponoč pa zna bit vroče da ti kr dol teče no saj men je. Tuširala sem se dopoldan ker sem imela operacijo zadnja od dveh tk da mi ni bilo treba hitet 🙂 ampak me je čakanje kr malo otrujalo,v operacijsko sem šla oblečena potem pa so me pred operacijsko slekli in me poštimali in odpelali v operacijsko tam so mi kanilo dali v roko za infuzijo in nato pacanje po mojem trebuhu jod da razkužijo trebuh in nato nina nana sem že spala.Po operaciji sem se zbudila v prebujevalnici in ob meni je bila zelo prijazna sestra mi dala inekcijo proti bolečinam in čez pou ure sem že bila na odelku v svoji sobi in svojim sporočila da sem uspešno prestala op.,nato pa spala ceu dan 😉 KAR POGUMNO NA OPERACIJO NE ŠTUDIRAJ NA SLABE DOGODKE MISLI NA NEKAJ LEPEGA IN VSE BO VREDU 😉 😉
LEP POZDRAV!