Operacija želodca
Upam, da se zavedaš, da če želiš zdravo hujšati, da zaužiješ precej premalo kalorij. Na začetku hujšanja, sem jaz zaužila zelo malo kalorij, pač prvi mesec po operaciji. Izgubila sem ok. 7kg. Danes pojem približno enkrat ali dvakrat več, kot tisti mesec po operaciji, in še vedno hujšam ok. 1kg na teden. Pa niso samo kalorije, morda cel tvoj koncept prehrane ni ok. Jaz zaužijem pribl. 1600kalorij na dan in se trikrat do štirikrat na teden intenzivno gibam. Zadnji teden sem imela ful zabasan pa se nisem polastila izgovora, da ni časa za gibanje. Predolgo sem to govorila, sedaj si ga vzamem in pika.
To, da je potrebno v glavi razčistiti, to nam je vsem še kako jasno, ampak to niti približno ni tako enostavno. Kolikokrat sem si želela, da bi lahko sama upravljala svojo psiho, ne pa da ona z mano. Meni je operacija zelo pomagala, ker mi nikakor ni uspelo razčistiti kaj je bilo pri meni narobe, da se ne znam obvladati glede prehranjevanja. Jaz sem ves čas secirala vse svoje traume, ful sem se poglabljala, si dopovedovala, ampak še vedno me je najbolj osrečila in bila najpopolnejši zaključek dneva kakšna pica, sendvič, čokolada… Ko sem jaz to v ustih mlela, jedla, okušala, jaz sem v tistem trenutku bila tako polna sreče, da tega ne znam opisati in v tiste trenutke sem si želela znova in znova nazaj. Ko sem bila na dieti, je bilo tako, kot če bi narkomanu vzel heroin. Mešalo se mi je, tiste dni sploh nisem v redu funkcionirala, saj sem razmišljala samo o tem, kaj bom pojedla, ko bo te diete konec. Seveda sem bila tudi jaz ena tistih, ki je poskušala razne hitre diete, pa pustimo zdaj razpravo o tem, da še celo precej zdravnikov podpira te glupe diete in precej zdravnikov nima pojma, kako se lotiti reševanja debelosti. Jaz sem se vedno veselila piknikov izključno, zaradi pečenih perutničk, ne pa družbe. Jaz sem se tega vsega zavedala, sicer nikoli glasno povedala. Mene je po operaciji kar preklopilo iz danes na jutri na drugi stil življenja. Danes nimam več kaj razpucavati, glede prehrane, mi je povsem jasno. 2 meseca je bilo hude abstinenčne krize, danes mi je jasno. Sedaj pa je že prišlo tako daleč, da skušam še moža malo na novo učiti, glede prehranjevanja in gibanja, pravo revolucijo sem sprožila, kar se tiče hrane pod našo streho. Jaz danes, ko pomislim, kako sem prej žrla, uf, se zgrozim. Sladkarije jem zelooooo poredko, enostavno mi ni do njih, saj se zavedam, da pač vsega ne morem vtakniti v usta. Zelo močno dvomim, da bi še kdaj dovolila, da se tako zapustim. Pa ne toliko zaradi izgleda, kolikor zaradi zdravja in zaradi sebe. Na vseh področjih sem se spremenila, samozavest mi trenutno viha gor po oblakih hehehe. Moram pa povedati, da mi ni do tega končnega zaključka pomagal nihče drug, kot samo sama. Dr. breznikar naredi operacijo, njegova žena, sem že večkrat omenila, da imam svoje mnenje o njeni strokovnosti, mi je pa že z veliko stavki dala vedeti, da nima pojma kaj pomeni en sendvič v moji glavi in kaj v njeni, to je pa tudi vse kar naredi dr. Breznikar, samo operacijo. Ostalo še moraš vedno sam razčistiti. Ti pa nekaj povem, če bi bila jaz sposobna shujšati 35kg, potem operacije več ne bi potrebovala. Da bi toliko shujšala brez prisile, bi že itak v glavi razčitila in ko je.. operacijo potem. Vsi ti novi njihovi pogoji, še bolj potrjujeo dejstvo, da nas morbidno debele (no sedaj več ne spadam v to skupino:)) nihče ne obravnava celostno. Da ti rečejo shujšaj 35kg pa te operiram, je enako kot če bi narkomanu rekel, da mu bo pomagal pri reševanju odvisnosti, ko bo en mesec brez heroina, medtem pa mu natrosil še nekaj samoplačniških programov. Halo, po enem mesecu narkoman več ne bi potreboval pomoči.
Preden sem vstopila v ordinacije obeh dr. Breznikarjev sem za sebe vedela, kje je tisti point v vsem tem, ki bo mene odrešil. Jaz sem vedela, da se bom spucala samo s tem, ko bom psiho prisilila v spremembo. Sem pa eden izmed precej samodiscipliniranih ljudi in samodisciplina je še kako potrebna tudi po operaciji.
Najbolj pomembno je, če se že lotiš reševanja problematike določene skupine, da ti problematiko v nulo poznaš. In še nisem srečala v zdravstvu človeka, ki bi se mu sploh dalo ubadati in razumeti debeluha in, ki bi resnično razumel moje zgornje vrstice. Pa marsikdo reče, da razume, pa se mu v resnici ne sanja in nas ima večina za samo nedisciplinirane lenuhe.
In vse zgoraj napisano, je morda res kdaj povezano s tem, da komu ne bi priporočala Reductila…… Pa tudi učinkovit ni, kolikor slišim……
Tako, takšno je moje mnenje in moje izkušnje. Po moje se bo na tem področju začelo kaj premikati, ko se bo za reševanje teh problemov angažiral nekdo, ki je dal vse to skozi, ki ima v glavi jasno predstavo o psihičnem stanju nekoga s 30, 40, 50kg preveč.
No… Ga. Pemina…
Mojega posta niste natančno prebrala… Ko pišem, da sem se obrnila na zdravsto, ker sklepam, da nekaj ne štima, verjemite da odgovor jejte manj, bi lahko bil namenjen tudi vsem s 50 kg in več… predvsem pa…, zdrav način prehranjevanje mi je zelo dobro poznan, ker se nikoli nisem lotila hujšati kar tako, ampak pod nadzorom strokovnjakov. Napisala sem tudi, da 3 x tedensko telovadim… ali na kratko 1x pilates, 1x freestyler in 1x odbojka. Delam 7 dni na sedem… in ne za računalnikom. In brez zamere, ko napišete da ste: Sem pa eden izmed precej samodiscipliniranih ljudi … zmeraj po vsej verjetnosti niste bila…in če se motim se vam opravičujem. Predvsem pa sem poudarila 2x, da hvala bogu, da obstaja ta pomoč operacije ampak nič, kot verjetno samo že dobro veste, se brez truda ne doseže. Predvsem naj to velja za tiste, in ne govorim, da ste to vi napisala, glede izgube kg pred operacijo. A ste se mogoče pozanimala kolikim je bilo potrebno odstranitev bypassa, ker niso bili disciplinirani…??? In za vse, ki kritizirajo uporabo tablet Reductil ali podobno, same pa se zatečejo k operaciji… Ne sodim jih zato, zdaleč ne, ampak za vse operacija pač ni rešitev in jim zdravnik svetuje drugo pot….No, v razmslek…, mogoče.. Vam, pa vsekakor čestitam za uspeh in ne sodim, zakaj ste imale toliko kg… Vsak namreč ve zase, to pa ne pomeni, da je pred tem ravnal prau… Glede kalorij pa toliko… ja , seveda, vse je namreč odvisno,, koliko kalorij ste zaužila ped operacijo in če je 1600 manj kot prej??? je povsem prav, da hujšate.. čestitam…
Pa lepo nedeljo vam želim….
No… Ga. Pemina…
Mojega posta niste natančno prebrala… Ko pišem, da sem se obrnila na zdravsto, ker sklepam, da nekaj ne štima, verjemite da odgovor jejte manj, bi lahko bil namenjen tudi vsem s 50 kg in več… predvsem pa…, zdrav način prehranjevanje mi je zelo dobro poznan, ker se nikoli nisem lotila hujšati kar tako, ampak pod nadzorom strokovnjakov. Napisala sem tudi, da 3 x tedensko telovadim… ali na kratko 1x pilates, 1x freestyler in 1x odbojka. Delam 7 dni na sedem… in ne za računalnikom. In brez zamere, ko napišete da ste: Sem pa eden izmed precej samodiscipliniranih ljudi … zmeraj po vsej verjetnosti niste bila…in če se motim se vam opravičujem. Predvsem pa sem poudarila 2x, da hvala bogu, da obstaja ta pomoč operacije ampak nič, kot verjetno samo že dobro veste, se brez truda ne doseže. Predvsem naj to velja za tiste, in ne govorim, da ste to vi napisala, glede izgube kg pred operacijo. A ste se mogoče pozanimala kolikim je bilo potrebno odstranitev bypassa, ker niso bili disciplinirani…??? In za vse, ki kritizirajo uporabo tablet Reductil ali podobno, same pa se zatečejo k operaciji… Ne sodim jih zato, zdaleč ne, ampak za vse operacija pač ni rešitev in jim zdravnik svetuje drugo pot….No, v razmslek…, mogoče.. Vam, pa vsekakor čestitam za uspeh in ne sodim, zakaj ste imale toliko kg… Vsak namreč ve zase, to pa ne pomeni, da je pred tem ravnal prau… Glede kalorij pa toliko… ja , seveda, vse je namreč odvisno,, koliko kalorij ste zaužila ped operacijo in če je 1600 manj kot prej??? je povsem prav, da hujšate.. čestitam…
Pa lepo nedeljo vam želim….
Jaz sem vaše sporočilo pravilno razumela:)) Samo svoje mnenje o vsem sem na splošno napisala, saj se tudi z vašimi nekaj stavki strinjam. Nekaj je bilo replike na vaše sporočilo, nekaj pa splošno razmišljanje….
1600kalorij lahko po novem pojem, to pa zato, ker sem si porihtala metabolizem, z gibanjem ter prehrano.
Pa, bypass-a ni mogoče odstraniti, za trakec ne vem kakšna je kaj statistika, je pa baje nekaj posameznikov, ki gredo v vse to precej nepremišljeno. Vem, da so ljudje, ki so jim morali trakec odstraniti, zaradi nediscipline. Res pa povem, da lahko s trakcem več ali manj tako jem kot pred operacijo. Hvala bogu, da tega nisem vedela na začetku in sem se bala, sedaj pa mi ga vedno bolj polnijo, pa še malce bolj disciplinirana sem postala okoli prehrane in furam naprej. Se ne pustim zmotiti:)
Še vedno pa sem mnenja, da vse ki dr. Breznikar zavrne s tem stavkom, da to stori neopravičeno. Ko ti reče, da shujšaj 35kg, pa te operiram, ti je jasno, da te je s tem stavkom zavrnil. Ne zdi se mi fer, da se to počne in mislim, da ima očitno preveč prosto presojo okoli tega. Po moje to počne, da lahko v enem popoldnevu naredi čim več operacij s čim manj komplikacijami. To področje postaja prava anarhija in se bo nekaj konkretno spremenilo, ko bo prišlo do prve tragedije.
Taruta, upam da vam končno uspe shujšati. Hujšanje je pravi hudič, ampak pri ITM-ju 30, se jaz ne bi spustila v operacijo. Bypass sploh ne, trakec pa vam lep čas sploh ne bi pomagal, razen, da vam ga tako nafilajo, da bi lahko bili le na tekoči hrani. To niso lahke odločitve.
Lepo nedeljo tudi vam:)
Ojla!
Lenap,
vem kaj si hotela povedati, vendar se ne strinjam. Dr.B. nimam za sovražnika, on je le nekdo, ki mi lahko pomaga, ni pa edini. So še drugi, ki imajo zame ugodnejše pogoje.
In ne, on ni odgovoren za moje zdravje (življenje), jaz sama sem. On mi lahko pove, kakšni so riziki in nevarnosti, jaz pa odločam ali bom riskirala ali ne!
In, ja, je pomembno, če te nekdo prizadane. Taki ljudje v mojem življenju nimajo prostora. Seveda je razlika ali je bilo to namerno ali ne… Žal (ali pa na srečo) me zavrnitve tujih ljudi niso nikoli motivirale, ker je po moje to dokazovanje, ki ni potrebno. Jaz izhajam iz sebe, razumem pa tudi drugačen zorni kot. Pa še vedno mislim, da je pozitivna motivacija vedno boljša kot negativna, čeprav vsem prav pride kakšna brca v tazadnjo, da se zmigamo.
In ne boj se, ne bom obupala, samo poiskala bom drugo rešitev. Saj do cilja se da priti po mnogih poteh.
Pemina,
skoraj čisto enako razmišljava in točno razumem vse, kar si napisala ter se strinjam. Naj dodam samo še, da če se gre zdravit alkoholik je prva stvar da se mora popolnoma odreči alkoholu, če hočeš postati nekadilec, se moraš popolnoma odreči cigaretam, droga enako… Pa debel človek? v mnogih primerih odvisnež od hrane – mora jesti ampak čisto malo???? Narkoman naj se čisto malo drogira, kadilec naj čisto malo kadi, itd…
Moram reči, da jaz nisem sladek človek, mene hrana ne zanima. Ko sem lačna, zmečem vase nekaj kar poteši to lakoto in grem naprej. Seveda je to narobe in to poskušam popraviti…
Sori vsem, če sem zatežena, saj se bom poboljšala =)
lp
Pemina, imaš čuden pojem za samodisciplino. Človek, ki ima 30, 50, 80 ….120kg preveč za moje pojme ni samodiscipliniran. Odvisnost se lahko zdravi (nikoli pozdravi) z popolnim odrekanjem. Odrečeš se pa lahko alkoholu, nikotinu, drogam, zaradi mene tudi damam, vendar pa se odreči hrani, no to pa je že večje vprašanje reševanja odvisnosti in samodiscipline. Zakaj se odvisnost lahko zdravi, obvladuje, nikoli pa pozdravi? To pa vem iz lastnih izkušenj. 22 let sem bil strasten kadilec, pokadil sem dnevno od 60 do 100 cigaret. Sedaj je 16 let kar ne kadim. Prvih 10-12 let nisem imel glede cigaret nobenih problemov, sedaj pa po več kot 16 letih vsak dan vedno večje. Pojedel bi cigaret, tako si ga želim in tudi ponoči namesto mokrih sanj sanjam o tem kako kadim. No in tukaj nastopi samodisciplina, vendar je vprašanje koliko časa še. V svojem življenju sem imel veliko kontakta z zdravljenimi narkomani, alkoholiki, kadilci, veliko njih je zaradi tako imenovane samodicipline zdržalo tudi 7, 10, 15, 22 in tudi več let vendar je bil na koncu zmeram vendar. Še malo okoli samodiscipline pri našem problemu- hrana. 11 mesecev od operacije bypassa minus 50kg, skupno 80kg, vendar in spet ta prokleti vendar. Sedaj sem nonstop lačen in meljem celi dan kot mlin na reki Muri (toliko okoli samodiscipline pri hrani).
Mnenje glede dr. B. njegove žene in celotne njegove ekipe in njihovega čudnega izbiranja ter določanja o tem kdo je in kdo ni primeren kandidat za operacijo, pa sem povedal že velikokrat in zaradi tega tudi dobil po nosu od dam s plašniki, zaradi katerih ne vidijo čez svoj nos.
LP!!! mm
ja škorpijon jaz se povsem strinjam steboj-naj pa povem vsem ki vam ne gre v glavo zakaj morate shujšati pred operacijo-je že shera odgovorila v enenem postu-ne bom se ponavljala-če ste se odločile za operacijo ste že šle čez veliko metod hujšanja in sigurno tudi shujšale-TEŽE pa tudi niste obdržale,kot jo tudi sama nisem,in se zredile nazaj še za dodatnih nekaj kg-sama povem lahko za trakec da ti pomaga obdržat izgubljeno težo 100%-pri hujšanju je pa potrebna disiplina pri prehranjevanju!Pri ohranjanju teže nam pa pomaga operacija!Glede na to da ste se odločile za operacijo,ker je za nas edina možna pot da se znebimo kg in jih tudi obdržimo potrebna disciplina in ravno to zahteva dr,Breznikar od nas,da pokažemo voljo in se že pred samo operacijo znebimo kar nekaj odvečnih kg in če bomo toliko motivirane nam bo uspelo ( meni je ) in bo življenje po operaciji lažje in brez komplikacij in tudi sama operacija bo lažja.Če si želite drgačnega življenja in ste se odločile za operacijo,je sedaj na vas da pokažete voljo in se ne smilite same sebi in izgubite te kg ( čeprav jih je veliko).Ja dr, Breznikar ve kaj dela in zakaj zahteva od nas da pred samo operacijo tudi shujšamo-konec koncev bomo po operaciji tudi hujšale in se trudile z nekaj discipline te izgubljene kg tudi obdržati.
S tem se nikakor ne strinjam ali pa si eni zatiskate oči. Dr. Breznikar in ekipa promovira te operacije IZKLJUČNO kot način hujšanja in izgubljanja teže ter nikakor kot oblika ohranjanja teže po hujšanju. To, da smo dobivali težo po hujšanju nazaj, je vzrok še kje drugje (nepravilen način hujšanja) in nikakor zaradi samega hujšanja. Tudi pri trakcu je potrebna samodisciplina, tudi pri trakcu moraš v glavi marsikaj razčistiti, sicer nikamor ne prideš, je pa odlična bergla. Poleg izgubljanja teže, nam jo seveda pomaga ohranjati, ampak nikar ne govori, da se ne promovira kot sredstvo za hujšanje in izgubljanje teže. Razumem, da je potrebno izgubiti vsaj nekaj kg, da pokažeš, kako resno misliš, kaj ti vse skupaj resnično pomeni, ampak 35kg…. A si jih ti toliko izgubila pred operacijo? No, povej koliko si jih ti morala in dejansko izgubila?
Vse skupaj je postalo preveč instant, imam občutek, in iz tega ne bo nič dobrega…..
ne, ne pemina-tukaj se pa nikakor ne strinjam s teboj!Ali dr. Breznikar in njegova ekipa promovira operacije kot obliko hujšanja-ne rečem da je ne,ampak zakaj smo se odločile za operacijo-ker smo hujšale in hujšale in nato vse dobile nazaj gor in še nekaj dodatnih kg-ja,operacija nam pomaga shujšat in tudi težo obdržat-to je bistvo teh operacij-IZGUBLJENO TEŽO TUDI OBDRŽAT!To pa po raziskavah uspe samo 4% ljudi.Žal-ampak tako je!Uspešnost operacij se je pokazala tudi s tem,da v večini primerov izvenijo bolezni,ki so bile povezane z prekomerno težo!In če so taki rezultati-zakaj se nebi operacije promovirale kot edina uspešna metoda hujšanja-tukaj se izplača tudi zavarovalnicam!
Ja,da je potrebna disciplina-ja je-ne zanikam tega-tudi če je trakec lahko vnašaš sladkarije in drugo kalorično hrano in tukaj potem ni uspeha!Ampak nima smisla da to počnemo če smo se odločile za ta korak!
Sedaj mi pa povej-če ti bi izpraznili trak-ali lahko trdiš da bi ti uspelo obdržat to izgubljeno težo tam nekje 13 let-ne verjamem-žal-zakaj?Psihe in odvisnosti od hrane si nismo dale operirati in prepričana sem da se jih bi kar precej operirancev vrnilo na stara pota!sem se pogovarjala z nekateririmi,ki jim je za en mesec izpraznil trak-rezultat-kar nekaj nazaj pridelanih kg!Hočem povedati to,da je z operacijo lažje hujšat in kar je najpomembnejše težo tudi obdržat-in zato operacije-TO JE BISTVO!In zakaj se nebi potem taka uspešna metoda tudi promovirala?S tem da se o tem veliko govori se pomaga veliko ljudem z preveliko težo-ki pa nas je žal vse več!
Ja,jaz sem shujšala pred samo operacijo 10kg-ni veliko,ampak toliko je od mene dr. zahteval,drugače me nebi operiral.
V SG so s temi operacijami začeli orati ledino leta 2005 in ker so bili začetniki na tem področju ni bilo takih pogojev za samo operacijo-sedaj po nekaj letih raziskav in študij se je pa izgleda pokazalo,kaj je najbolje za pacienta ki se odloči za operacijo-da ta poteka brez zapletov in se pokaže kot uspešna metoda hujšanja.
Ga. Paper, lepo ste to napisala.
Ga. Pemina, če pa vi napišete, da: “Dr. Breznikar in ekipa promovira te operacije IZKLJUČNO kot način hujšanja in izgubljanja teže ter nikakor kot oblika ohranjanja teže po hujšanju” potem pa…, mi je žal ampak taka trditev skoraj ni vredna odgovora… Se pravi, da aha shujšam zaradi operacije in potem, hopsa, ker mam trakec, lahko žrem vse od kraja??? Dajte, no.. Res ne vem, v kateri fazi kot postoperiranka ste— V vsakem primeru, pa mislim da morate kar nekaj stvari razščistiti glede tega in če imate tako mnenje glede operacije…, mogoče sploh se ne bi smela podati v to oz. naj vam jo ne bi omogočili…
Operacija je vsekakor način hujšanja, za vse tiste, ki potrebujejo pomoč pri izgubi večjega št. kg. Če pa se operiranci ne mislijo držati reda in samodiscipline, potem pa naj ne iščejo pomoč v tej smeri.
Pa brez zamere….
Taruta, kr nekaj operirank s tega foruma poznam osebno… Vključno s pemino… In ne, ne greši, drži se vsega kar nam je rekel dr. Breznikar, kar nam je svetovala psihologinja in dietetičarka… Punca je shujšala s trakcem že krepko število kg… Ne vem točno, lahko pove sama, mislim pa da se bliža št. 40… Ima jekleno voljo in je zelo samodisciplinirana… Je zelo zdravo hrano in se redno giba… Tako da, ne vem od kje ti ideja da lahko “žre” vse od kraja… In operacija je bergla pri izgubi večjega števila kilogramov… POVDARJAM, SAMO BERGLA… Brez lastnega vložka oz. truda ni nič… Še vedno gre za odpovedovanje in omejevanje hrane, s tem da je po OP veliko veliko lažje… Tega se zavedamo vsi ki smo se dali operirat… Toliko…
Glej, midve sicer vse trdiva enako in se v vsem strinjava:))) Le razhajava se pri tem, da ti Dr. Breznikarja in vsako njegovo odločitev že v naprej požegnaš kot najboljšo. Meni je dr. Breznikar tudi odličen kirurg, super zdravnik in oseba. Jaz z njim nimam nobenih svojih konfliktov, tudi debate o tem, zakaj vsakemu postavlja drugačna merila, ne morem začeti z njim, saj resnično nisem zraven, ko odloča kaj in kako. Ne poznam vseh okoliščin, saj nisem zraven, ko se z bodočo pacientko pogovarja. Ampak…..
Obsojam pa, pač samo na tem forumu, v obliki svojega mnenja, celoten sistem, da morda res naredi marsikomu krivico, če sam odloča koliko mora kdo shujšati, brez konkretne podlage za svojo odločitev. Tudi meni ni bilo potrebno toliko shujšati in sem res, zaradi tega sebično srečna, ampak priznaj pa, da ni fer. Do mene je on super truper, ampak pač nisem tako egocentrični tip, ki ne vidi dlje od svojega nosu. In ti novi pogoji se ne pojavljajo le pri nekaj pacientkah, ampak sedaj že pri skoraj vsaki. OK je tistim, ki imajo ITM ok. 45, se da malo shujšati, večji problem je ostalim, ki morajo spraviti 35kg dol. Pa pišuka, zakaj sploh na operacijo, če je to res piece of cake. S tistimi, ki imajo res že konkretne težave s težo, s tem ravna diskriminatorno. Pač moje mnenje in podpiram punce, ki se zaradi tega jezijo ter jih razumem. Ne bom bila boja za njih, jih pa razumem in jih podpiram pri tem, da je takšno odločanje diskriminatorno in pri marsikateri ni fer.
Draga Taruta. Vaš sestavek je načeloma brez repa in glave. Sploh ne vem, kaj naj odgovorim.
Dajte ženske biti bolj funkcionalno pismene, vse sem že obrazložila v zgornjih “pisarijah”. Obrazložila sem občutke človeka, ki ima 50, 60kg preveč – predvsem sebe. Celo svojo dušo tu gor puščam, kar mi ni v navadi, vem da je težko razumeti, kako lahko človek doseže kaj takšnega, kako lahko doseže 60kg odvečne teže. zato pa sem že zgoraj napisala, da sendvič v moji glavi pomeni vse kaj drugega kot verjetno v tvoji oz. glavah nekoga, ki se ne bori z motnjami hranjenja. Evo, vse ostalo piše zgoraj.
Sem pa 6.5 mesecev po operaciji in sem shujšala vključno s 5kg pred operacijo že 37kg. Pred operacijo imela 120kg, na dan operacije 115, danes 83kg.
Aja, paper, glej, nooooo. Če meni trakec sprazni, ne vem kaj bo. Seveda me je tega strah. Vse sem zgoraj opisala, mi je pa marsikaj bolj jasno. Do takšne teže, ti dam rokov ogenj, nikoli več ne bom prišla. Pa ne zato, ker se kakorkoli zgražam, temveč zato ker imam prvič po x letih možnost, da sem po “abstinenčni krizi” najhuje prebrodila. Morda bi se zredila za ok. 5 – 10kg, več sigurno ne. Hrana bo ostala moja šibka točka, tako kot ozdravljenemu narkomanu mamila, sem pa v prednosti, ker sem najhuje prebrodila. Sicer pa, da ti namignem. Imam polnjeno 5ml in ni razlike od 2, 3, 4ml:)))) Saj pravim, v “abstinenčni krizi” sem mislila, da ne smem, čeprav bi komot lahko. Danes, hvala bogu, ne čutim več takšne potrebe. Prav tako sem precej shujšala, imam precej kondicije, zmeraj me je pritegnilo pohodništvo, tenis, smučanje, pa nisem zmogla. Danes zmorem in z veseljem poskušam, kar me precej rešuje:)))
Pa pustimo zdaj to. Začetek je bil o tem, da se postavljajo tudi krivična merila za operacije…….:)
ne zamerim pa nikomur nič, fajn debata:))
Draga Taruta. Vaš sestavek je načeloma brez repa in glave. Sploh ne vem, kaj naj odgovorim.
Dajte ženske biti bolj funkcionalno pismene, vse sem že obrazložila v zgornjih “pisarijah”. Obrazložila sem občutke človeka, ki ima 50, 60kg preveč – predvsem sebe. Celo svojo dušo tu gor puščam, kar mi ni v navadi, vem da je težko razumeti, kako lahko človek doseže kaj takšnega, kako lahko doseže 60kg odvečne teže. zato pa sem že zgoraj napisala, da sendvič v moji glavi pomeni vse kaj drugega kot verjetno v tvoji oz. glavah nekoga, ki se ne bori z motnjami hranjenja. Evo, vse ostalo piše zgoraj.
Sem pa 6.5 mesecev po operaciji in sem shujšala vključno s 5kg pred operacijo že 37kg. Pred operacijo imela 120kg, na dan operacije 115, danes 83kg.
Aja, paper, glej, nooooo. Če meni trakec sprazni, ne vem kaj bo. Seveda me je tega strah. Vse sem zgoraj opisala, mi je pa marsikaj bolj jasno. Do takšne teže, ti dam rokov ogenj, nikoli več ne bom prišla. Pa ne zato, ker se kakorkoli zgražam, temveč zato ker imam prvič po x letih možnost, da sem po “abstinenčni krizi” najhuje prebrodila. Morda bi se zredila za ok. 5 – 10kg, več sigurno ne. Hrana bo ostala moja šibka točka, tako kot ozdravljenemu narkomanu mamila, sem pa v prednosti, ker sem najhuje prebrodila. Sicer pa, da ti namignem. Imam polnjeno 5ml in ni razlike od 2, 3, 4ml:)))) Saj pravim, v “abstinenčni krizi” sem mislila, da ne smem, čeprav bi komot lahko. Danes, hvala bogu, ne čutim več takšne potrebe. Prav tako sem precej shujšala, imam precej kondicije, zmeraj me je pritegnilo pohodništvo, tenis, smučanje, pa nisem zmogla. Danes zmorem in z veseljem poskušam, kar me precej rešuje:)))
Pa pustimo zdaj to. Začetek je bil o tem, da se postavljajo tudi krivična merila za operacije…….:)
ne zamerim pa nikomur nič, fajn debata:))[/quote]
Lepo, da ste vsaj vi tukaj na forumu funkcionalno pismena.Ob prebiranju vaših postov, je pa kar nekaj nasprotnih si trditev in očitno nisem edina, ki je to opazila. Samo tolko, glede funkcionalne pismenosti, ker navajate moj post.
Vsem skupaj želim uspešno hujšanje in vzdrževanje zelesne teže. Že mekaj časa redno spremljam ta forum, sedaj se pa poslavljam, ker je zadnjih nekaj odgovorov bistveno preveč dvoličnih zame.(poglejte si stare poste o čem se je, ste pisali)
Lep pozdrav vsem skupaj!
ja pemina res se v SKORAJ vsem strinjava-samo o tem ne, da je operacija promoviranje hujšanja in ne kot si ti napisala-ohranjanju teže-no,tukaj se ne morem strinjati s tabo!
So narejene študije in dokazano je-da se po operaciji teža obdrži.
Seveda,je potrbna disciplina in to kar stroga-sem tudi sama na tem in to še predobro vem!
Vsaka ti čast ko praviš da se ob praznjenju traku nebi več zredila kot 10kg.Sama zase tega ne bi mogla reči-vsaj sedaj še ne-si ne upam!Sem bila že velikokrat skoraj na normalni teži,a so se kilogramčki počasi in počasi le nabirali nazaj-in zopet sem bila na začetku poti.Kot sem rekla in trdno stojim za svojimi besedami-smo pač odvisniki od hrane in sedaj ko imamo fizično prepreko nam težo uspe zmanjševat in kar je najbolj pomembno,nam jo bo uspelo obdržat!
Glede odločanja dr.Breznikarja sem pa tudi že napisala-on že ve kaj dela!Zakaj od nekateri pacient zahteva da toliko shujšajo-a se je kdo mogoče vprašal-kaj pa če bi vsakega takoj operiral in bi pacient umrl!Skoraj vsi z tako težo ki moraja toliko shujšat imajo spremljajoče bolezni zaradi prevelike teže,in zato je taka previdnost in tukaj se tudi pokaže,koliko je pacient sam motiviran in ali je pripravljen na drugačen način prehranjevanja po operaciji!Če mu uspe in če ni prevelikega rizika zanj-sem prepričana da ga dr,operira tudi z ITM nad petdeset,kar se je dogajalo na začetku izvajanja teh operacij!Čeprav so imeli prednost vedno tisti z manjšim indeksom.Tudi oni so potrebovali čas,da so se pokazale tudi slabe in nevarne strani operacije-in zato samo hujšanje pred operacijo,da je pacient v čimmanjši nevarnosti in zato je dobrodošla vsaka kg,ki se je pred njo izgubi!
Ni ene nasprotne trditve, mogoče napačno razumljene. Ne vem, zakaj je stavek “Dr. Breznikar in ekipa promovira te operacije IZKLJUČNO kot način hujšanja in izgubljanja teže ter nikakor kot oblika ohranjanja teže po hujšanju” sporen?
Hotela sem povedati, da če že obstajajo operacije, se govori o njih, kako so uspešne pri HUJŠANJU (ne ohranjanju telesne teže), kar dejansko so, zakaj diskriminatorni izbor, čeprav bi se lahko operiralo z višjimi ITM…. Ostalo piše vse zgoraj in nikjer ne najdem stavka o tem, da se lahko po trakcu, hujšanju, žre vse po vrsti….. Držite se teme in se ne boste izgubile, le ta pa se nanaša na krivične kriterije za nove paciente….. Trakec je ogromna bergla, predvsem na začetku ceremonije. Brez trakca je pot hujšanja precej pasja, s trakcem je precej lažje in mislim, da bi bilo lažje tudi tistim z višjim ITM. Zaserje pa ga lahko prav tako tudi tista, ki gre na operacijo z ITM 40. Zakaj pa o njej naj ne bi bilo dvoma? Toliko:)
Meni je dr. B. razložil tako in z njim se popolnoma strinjam.
Spravite itm na blizu 40 in operacija by-passa bo za vas veliko varnejša in lažja, lažja pa bo tudi zame, saj bodo notranji organi čistejši in ne bodo toliko zamaščeni.
Jaz mu verjamem in delam na tem.
Itm 48 sem sedaj spravla na 46, do operacije, ki jo imam 22.11. pa se bom potrudla, da bo moj itm še malo padel, vsaj na 42 upam.
Zelo se veselim 22. 11., ker se zavedam da se bo takrat zame začelo novo in boljše življenje jupiiiiiiiiiiiiii!!!!!!!!!!!!
LP, Katja
SHERA toliko o tem, da PEMINA ne greši:
Re: kaj smo danes jedle
Napisal: pemina
Datum: 16.06.2009 10:54
Včeraj:
z: malo kruha z marmelado
m: bela kava
k: golaževa juha z mladim krompirčkom
m: sladoled
v: navadni jogurt
Re: kaj smo danes jedle
Napisal: pemina
Datum: 17.06.2009 11:07
Včeraj:
z: malo čokolina
m: pečeno jajce, malo koruznega kruha
k: špageti, omaka po bolonjsko (mala porcija)
m: bela kava, par čokoladnih napolitank
v: navadni jogurt
Re: kaj smo danes jedle
Napisal: pemina
Datum: 08.06.2009 20:46
včeraj:
z: polnozrnati-koruzni kruh, malo paštete
m: bela kava
k: košček ocvrtega piščančjega belega mesa, malo praženega krompirja, malo paradižnika
m: mali košček belega mesa
v: malo sladoleda
danes:
z: navadni jogurt
m: bela kava
k: fižolina juha
m: malo oreščkov in rozin
v: košček koruzno-polnozrnatega kruh
Re: kaj smo danes jedle
Napisal: pemina
Datum: 09.06.2009 22:49
z: kos kruha s pašteto
m: bela kava
k: zelenjavna juha
m: košček gibanice s skuto in orehi
v: košček gibanice s skuto in orehi
Re: kaj smo danes jedle
Napisal: pemina
Datum: 11.06.2009 15:46
včeraj:
z: košček koruznega kruha z maslom
m: bela kava
k: testenine, tunina polivka
m: sladoled
v: navadni jogurt
danes:
z: košček koruznega kruha z maslom
k: riž, sladko – kisla omaka s piščančjim filejem
m: malo riža in sladko-kisle omake
m: kavica s kepico vanilijevega sladoleda
v: navadni jogurt
Re: kaj smo danes jedle
Napisal: pemina
Datum: 12.06.2009 22:44
danes:
z: kos koruznega kruha, maslo
m: enih par čokoladnih napolitank:)
k: domači tortelini s sirovo omako
m: bela kava
v: košček kruha pa spet malo masla in med (joj, to imam tako rada zadnje cajte)
Re: kaj smo danes jedle
Napisal: pemina
Datum: 13.06.2009 21:48
danes:
z: kos koruznega kruha in tuna v oljčnem olju
k: pečen mlad krompir, malo sv. pečenke, solata
m: malo oreščkov
v: kava z dvema kepicama vanilijevega sladoleda
Re: kaj smo danes jedle
Napisal: pemina
Datum: 05.06.2009 12:57
Včeraj:
z: mali jogurt
m: bela kava
k: čista goveja juha
v: uf, preveč – malo sira, rukole,malo beluševe juhe, malo file soma s polento, telečjga steak-a, malo solate, malo popečenega krompirja, par žličk jagodnega shakea z vanilijevo kremo.
ZA VZGLED NAJ BO VSEM…APRIL RAIN!
No, no…
mene si pa res ni treba jemat za zgled, nihče ni popoln. Tudi jaz imam rada čokoladne napolitanke in vanilijev sladoled. In tudi jaz si ga tu pa tam privoščim eno ali drugo (ali oboje skupaj:)).
Samo zato, ker je nekdo operiran, ali pa tudi če ni in zgolj hujša, to še ne pomeni, da ne sme jest sladkega. Res je, da redi, res je tudi, da zaradi tega počasneje hujšaš. Ampak zaradi kepice sladoleda namesto večerje ali 3h napolitank na malici ob kavi se ne sesuje svet.
Odpovedovanje in prepovedovanje nikamor ne vodi. Edina prava rešitev je zmernost. Zmernost v vsem, kar počnemo, tudi v prehrani. In v to zmernost paše občasno tudi kakšen prekršek. Pa še za psiho dela čudeže:)
Tako da vsem želim, da uživate v svojih malih prekrških:)
Potem pa kar se da hitro na sonček pa migat! 🙂
Lp.
ja pemina res se v SKORAJ vsem strinjava-samo o tem ne,ko praviš, da je operacija promoviranje hujšanja in nikakor -ohranjanje teže-no,tukaj se ne morem strinjati s tabo!
So narejene študije in dokazano je-da se po operaciji teža obdrži.To sem zasledila v vsakem članku dr.Breznikarja in v vsakem javnem govoru.Vedno poudari da so operacije pomoč pri hujšanju in pove tudi o dobrih straneh te operacije-za katere pa ti gotovo veš,saj sem prepričana da si se o vsem pozanimala,predno si se odločila za ta korak!
Seveda,je potrbna disciplina in to kar stroga-sem tudi sama na tem in to še predobro vem!
Vsaka ti čast ko praviš da se ob praznjenju traku nebi več zredila kot 10kg.Sama zase tega ne bi mogla reči-vsaj sedaj še ne-si ne upam!Sem bila že velikokrat skoraj na normalni teži,a so se kilogramčki počasi in počasi le nabirali nazaj-in zopet sem bila na začetku poti.Kot sem rekla in trdno stojim za svojimi besedami-smo pač odvisniki od hrane in sedaj ko imamo fizično prepreko nam težo uspe zmanjševat in kar je najbolj pomembno,nam jo bo uspelo obdržat!
Glede odločanja dr.Breznikarja sem pa tudi že napisala-on že ve kaj dela!Zakaj od nekaterih pacientov zahteva da toliko shujšajo-a se je kdo mogoče vprašal-kaj pa če bi vsakega takoj operiral in bi pacient umrl!Skoraj vsi,ki imajo zelo visoko prekomerno težo morajo shujšat -saj imajo povečini spremljajoče bolezni zaradi prevelike teže,in zato je taka previdnost in tukaj se tudi pokaže,koliko je pacient sam motiviran in ali je pripravljen na drugačen način prehranjevanja po operaciji!Če mu uspe in če ni prevelikega rizika zanj-sem prepričana da ga dr,operira tudi z ITM nad petdeset,kar se je dogajalo na začetku izvajanja teh operacij!Čeprav so imeli prednost vedno tisti z manjšim indeksom,saj so se na njih učili in se pripravljali na vedno težje paciente.Tudi kirurgi so potrebovali čas,da so se pokazale razne študije tudi o nevarnih in slabih straneh operacije-in zato samo hujšanje pred operacijo!V tem ne vidim nobenega diskriminatornega izbora!
No sem dodala še eno repliko,ker mislim,da v tvoji trditvi nimaš prav,je pa res,da ima vsak pravico do lastnega mnenja!