Imam mačka – mešančka- starega leto in pol. kastriran (še) ni, živi samo v stanovanju. je dokaj priden maček, navajen na čistočo, prijazen, le včasih malo grize, opraska bolj po nesreči, kot nalašč. spi v dnevni sobi.

dogaja se, da ponoči začne mijavkat in praskat po vratih, ki ločijo dnevno sobo od ostalih prostorov. ponavadi vstanem, ga malo pobožam in mu rečem, naj bo priden in tiho. saj ponavadi se res naveliča in mijavkanje ne traja dolgo, vseeno pa zmoti tudi ostale člane družine. če mu pustim vrata odprta, da lahko pride k meni, je ponoči mir, zato pa začne sitnarit okoli pol šestih in ne neha, dokler ne vstanem in mu dam jest.

kaj mu je, da mijavka ponoči? lačen ne more biti, saj zvečer poje obilen obrok briketov. sveže vode ima tudi vedno dovolj. mu je mogoče dolgčas? naj mu bo raje dolgčas podnevi, namesto da prespi cele popoldneve :-))

res nimam ideje, kako bi ga odvadila. ima kdo podobne izkušnje??

Jaz že več let spim pri odprtih vratih, da se lahko moji “mačji morilci” sprehajajo. Ravno sedaj premišljujem, da bi namestila na vrata kar loputo.

maja_b, nisi sama, sva že dve sotrpinki, pa sigurno se bo še kdo oglasil z istim problemom.

Lep pozdrav in kolikor toliko mirno noč želim!

Vstajam dvakrat do trikrat na noč, ker mojega mačona pač ne zadržim notri. Potem pa pride jest, se umije, malo pospi in mjaaaaavvvvvvv, vstanem in ga spustim ven.
Edina rešitev je, da podrem balkon, ker maček pride po kiviju na balkon, teži bratu ali staršem, da ga spustijo notri in tako se ponoči sprehajamo.

Kaj čmo, mački so nočne živali.
Ko je sezona lova se mu maščujem tako, da ga čez dan vseskozi zbujam in postavljam na noge. Včasih celo zaleže in vstanem samo trikrat namesto na pol ure.
Nisi sama, mislim, da nas je ogromno lastnikov mačk, ki se ponoči zbujamo.

kaj pa če bi pustila ponoci prizgano luc, in bo maček mislil, da je dan ? 🙂

Ne vem koliksna razlika je med mackoni in mackonkami. Jaz imam dve mackonki in ceprav so macke nocne zivali, ponoci spita kot bebici. :)) Edino vcasih katero mudi na wc, pa me zbudi in ji odprem vrata, sicer pa vse tri spimo kot kraljicne. :)) Se zjutraj vecinoma ostaneta dlje v postelji, kot jaz.

Lp.

Jaz imam tudi mackonko in ima pa navado,da me ponoci zbudi,ker bi se rada bozala in crkljala :)) Sicer pa vec ali manj spi,le vcasih kaj najde in ropota…Vem pa,da ce bi imela zaprta vrata ne bi bilo miru,ker zelo rada spi pri meni na postelji…

Po vsem, kar sem zdaj tu prebrala in glede na lastne izkušnje, si bom še kje začela misliti, da so samo mačkonarji tako “poredni”, muce pa so zaspanke. :-)))))

Tudi moja dama ponoči spi, zbudi me kvečjemu, če želi na stranišče in je čez 5 minut že nazaj. Povsem druga zgodba pa je razbojnik, ki se celo noč sprehaja po hiši in se vsake toliko časa spomni, da bi šel še na vrt. Mogoče, da je to zato, ker je star “komaj” leto in pol in ima več energije, kot njegova mama (to je zgoraj omenjena dama, ki ponoči pridno spi).

🙂

Uf… tudi moja mačka ni ravno pridna ponoči, vendar se tolažim, da je angelček čez dan, ko ure in ure spi tako trdno, da jo včasih enostavno prestavim, ker potrebujem sedežno zase. Imam pa jaz srečo, ker sem tudi sama bolj “nočni ptič”, tako da hodim spat zelo pozno, ko pa zaspim, je moj spanec tako trden, da me maca ne moti. No, zjutraj seveda pospravljam, ker mala baraba marsikaj razmeče. Potem mi hčerkica pripoveduje, da jo je razbojnica ves čas budila, da ji je s postelje pometala igrače, da jo je vlekla za lase… Verjetno sem res srečnež, ker sem obdarjena z globokim spancem?
Recept: po neprespani noči bodite srečni, da so mace takooooo pridkane čez dan – a niso srčkane? Ko pa boste najbolj razjarjeni, si živčke pohladite tako, da jih prav zlobkano vsake toliko prebudite iz najslajšega sna sredi belega dneva… Ampak vseeno ne vem, če jim bo kdaj “potegnilo”…

Lp, Yo

Jaz imam tudi samca in ponoči prav lepo spi. Ponavadi okoli enajstih zvečer začne mijavkat pred vrati spalnice, ker bi rad šel spat :)) Ampak ker s fantom hodiva spat pozno, gre spat drugam in samo čaka, kdaj se bodo vrata spalnice odprla. In čim odpreva vrata, je že na postelji. Navadil se je tako, da se najprej malo pocarta pri nama na postelji, potem gre pa sam na stol poleg postelje, kjer ima svoje ležišče (škatlo z odejico). Prav priden je, kar se tega tiče. Samo da je zraven naju, pa je mir. Zbudi se pa včasih že ob petih, šestih, včasih pa spi vse do pol osmih, kakor je. Ampak večinoma prespi vse do sedmih. Drugače pa je ponoči zelooo priden in lepo spi. Star je bil pa 6 mesecev.
Je pa tudi pri meni cel hudič, če ga zaprem v dnevno (recimo med vikendom, ko bi rada dlje spala, on pa rogovili že navsezgodaj). Ves čas tuli pred vrati spalnice in praska, tako da ni za zdržat.

zahvaljujem se vam za prisrčne odgovore! potolažena sem, ker vem, da ni edini in da z njim ni nič narobe.

veliko veselja in potrpljenja z vašimi mačjimi tirani vam želim!

drug nick…eh pa kaj, upam da ne zamerite :-)))) mi je ostal v mašini sličajno…

lp
Maja

Zelo sva se nasmejala s s ta malim, ko sva vse tole brala. Moje 4 mesečne izkušnje: mački in (žal, tudi mačke ,vsaj moja) so nočna bitja. Ni pomoči. Ustvariti pa je treba neko sožitje. V začetku je bilo vse OK., ker je Mauka spala vsa preplašena v čudoviti filmsko mehki hiški v prostoru, kjer so bile prej metle, sesalniki (zdaj vse to stoji drugje, sesalnik celo v dnevni sobi). To se je počasi nehalo, začelo se je postopno osvajanje stanovanja. In poskakovanje in grbinčenje, najraje po spečih osebah. In rinjenje v sina, ki je itak nespečnež. Pa kraja igračk s postelje. Posledica: vrata spalnic zaprta. Čimveč igranja čez dan (težko izvedljivo: služba, šola, aktivnosti; vmes dirkanje po predsobi in animiranje mačke, ki dvakrat zdrvi za žogico, potem pa kar zaspi…joj). Ponoči ista pesem. Poskus: v dnevni sobi in kuhinji luč. Celo prižgana TV. Pa radio. Nič bolje. Mijavkanje. Enkrat sem vstala, dala hrano, se igrala. Še slabše. Od protesta se je pred zaprtimi vrati polulala Padla odločitev, da sem še vseeno jaz “vsaj malo ta glavna” in da ne bom vstala več kot enkrat na noč. Vrata bodo pa odprta. Že sin me je skoraj uničil, saj je začel dobivati zobe pri 3 mes. in sem enkrat vstala 16 x. In 3 x na noč do 4 let. Ne da se primerjati, vendar mislim, da začutijo, dojenčki in živali in sploh vsi, kdaj misliš čisto zares.
Uvedla sem tudi zelo strogo rutino; vse se dogaja vsak dan enako, jutranje hranjenje in malo igre pred najinim odhodom, pa popoldne igra ob pozdravu pri vratih, kakšnih 2o minut. Pa še malo zvečer. Včasih jo pač prebudim (ne vedno uspešno..). Zvečer, ko grem spat, dirka še kaki dve uri sama po stanovanju. Ima veliko igračk, tudi “domače” (radirke itd), ki jih menjavam, da se ne naveliča. Medtem dam v ušesa čepke proti hrupu in spim kot angel. Ne vem,kdaj pride na posteljo, kjer nepremično spi do kakih 4 zjutraj, kakor je. Potem se odpravi na WC in po malo briketkov, samo včasih ponagaja s poskakovanjem in dreganjem s tačko. Ko odide, zaprem vrata. Ni mijavkanja.
Bomo videli, kako bo naprej. Nekaj pa je res: če sva veliko doma, je zadeva mnogo boljša, tudi če ves dan spi. To, da smo premalo doma, pa je pač skupna težava vseh nas, in nič ne moremo proti temu. Midva se potrudiva, da sva vsaj ob prostih dnevih nekaj časa “v kosu” doma.
Srečno vsem. So pa res osli ti mački, da jim popoldan ni dolgčas…. ponoči pa ja…

“ponavadi vstanem, ga malo pobožam”

Maček te z mjavkanjem očitno uspe vreči iz postelje, za nagrado pa je pobožan, dobi pozornost in z njim se pogovarjaš.

“zato pa začne sitnarit okoli pol šestih in ne neha, dokler ne vstanem in mu dam jest.”

Maček se je naučil, da lahko ob pol šestih sitnari, za nagrado pa bo dobil jesti.

Pa kaj vam je?!!! Saj vas po svoje razumem, ampak… vse to vam niso zakuhale mačke, niti njihova nagnjenost k nočni akciji, ampak ste jim to sporočili sami! Če je ponoči sicer mir, ga pač spusti k sebi, oz. pusti vrata odprta. Za nobeno ceno pa ne vstajaj iz postelje in ga ne hrani. Tako boš morala žal vztrajati precej dolgo, da se bo naučil, da zadeva ne učinkuje več, ker si že storila precej škode in je povsem jasno, da si njegova sužnja. Verjetno bo presenečen, če ne boš več hotela biti. Tulil bo in hotel doseči svoje. Zbujali se boste. Kmalu boste verjetno spet popustili… Vztrajnost je namreč vrlina mačk, ne ljudi.

uh….irena…..si me pa potolažila, res :-)))

saj nekaj takega sem domnevala že sama..namreč to, da sem ga scrkljala. ugotavljam, da je veliko bolje, če puščam vrata odprta, saj pride v spalnico čisto neslišno, se zlekne k nogam in spi…in če zjutraj ne vstanem na prvi mijav, zaspi nazaj. no, ne rečem da bo to trajalo večno, ampak malo napredka je pa le…

kar precejšen napredek, bi rekla. pomembno je namreč razmišljanje človeškega sužnja. ko se ta odloči osvoboditi izpod mačjega terorja, je to že prvi korak! 🙂 naša mačketina je ugotovila, da se nas da fino zbujati kadarkoli s – klofuto s šapo! če si se potem samo obrnil stran od nje in zaspal dalje, je šla in te spet čofnila! sem bila že res obupana, dokler nisem vsakokrat odločno pokazala jeze in besa! torej sem pihala, zelo grdo gledala, malo golčala, zavpila Ne!… res sem bila nekaj časa zato nenaspana, ker tako izražanje nezadovoljstva te pač prebudi, ampak efekt je bil zelo kmalu tu. zdaj pomalem macica še kdaj (redko!) zateži, ampak če malo pihneš vanjo, se takoj umakne in pridno počaka, da ljudje pokažemo jasne znake življenja… sedanje človeško spanje ocenjujem kot super in mirno. res pa je, da me večino noči obremenjujeta vsaj dva vroča kožuha s po nekaj kilogrami bremena, ki pritiska name, in podzavestno (=zanesljivi znaki suženjstva) se v polsnu ne premikam preveč divje, da ne bi zmotila njunega svetega spanca – v moji postelji, na meni!

NI NAM POMOČI!!!