lep pozdrav punce.mal prebiram tale forum ,ker iščem prve znake nosečnosti,sem že bila noseča 13 let nazaj pa sem vse pozabila in se mi zdi ,da sem kot mlado neučakano dekle ,ki si na koledarju označuje dneve od ovulacije in črta dan za dnem.res je živa groza tole ,se mi zdi da teh 14 dni sploh ne mine.in pa vsa pregledana pisanja o prvih znakih,kaj pa če je tako ali ne .ne obstaja kot čakanje na čas ko lahko opravim test .se mi pa tud čudno dogaja dva dni nazaj sem bila 100 % da sem noseča ne vem zakaj tako,kar nekak sem vedela da je tako-seveda domišlija dela razne fleše v glavi,pa sploh ne vem če si to želim,saj z sinom ,ki že skoraj uhaja iz gnezda ne vem če sem pripravljena na vsa žrtvovanja neprespanih noči,če bi se dalo bi si kar naslikala enega otroka ,ampak že 1 leto starega,da sploh ne bi bilo tega groznega čakanja in negotovosti ako lahko vse skupaj poteka in ali bo zdrav in ali ne bo splava in še kaj in še kaj.pa tudi svoboda ,ki jo imam sedaj ,ko se mi recimo kakšen dan ne da migniti in si to lahko privoščim ali ko se za cel popldan odpravim na potep in ne polagam računov nikomur,saj je sin že tolk star da čist ok če je sam mož z nim doma,ampak kaj ko sin kmalu odraste in ostanem pri 35 sama-najn sem neizmerno navezana,tako da ga včesih še celo preobremenjujem s tole mojo materinsko ljubeznijo mogoče pa pol prav paše takle črviček,pa ga bom znala tako ljubiti kot prvega,imam namreč slabo izkušnjo da sem prva v familiji ,ko so mopji starši dobili sina pa so mene čist skenclali in me še vedno.se opravičujem ampak sem se mal spucala.pa brez zamere vsem.pozdravček