Pozdravljene. Pri nas je preoblem, da ne morem zanositi na moževi strani. In sicer ima dovolj veliko število semenčec, vendar so ta nepravilne oblike. Za mano je en neuspeli poskus IVF postopka (prejšnji mesec).
Zanima me, če ima še katera podobno situacijo. Je kateri ki je imela podobno situacijo že uspelo zanositi? Kaj lahko priporočate za “izboljšanje” oblike semenčec?

Sončen pozdrav vsem. Jana

Lep pozdrav Jana.Pri nas je bil isti problem.Jaz O.K.,mož pa dovolj veliko št.semenčic z nepravilmimi oblikami glave.Sledil je postopek IVF,ki je bil na mojo in partnerjevo srečo uspešen.Takoj sem zanosila.Čez devet mesecev sem rodila zdravo punčko.Ko pa je pišek dopolnil 7.5 meseca se M. ni pa ni pojavila.Seveda sem bila 100%da so hormonske motnje.Kar malo sem že pozabila na vse skupaj,potem pa sem se zelo slabo počutila(kar naenkrat sem bila brez energije).M.pa še vedno od nikoder.Na moževo prigovarjanje sem naredila test CB.Naj ti povem, da se tako trapasto kot takrat že dolgo nisem počutila.Ko je bil test gotov se mi nikakor ni mudilo pogledat,tako da ga je odšel mož.In veš kakšen je bil rezultat? NOSEČNOST!!!!!!!!! Sploh nisem mogla verjet.Sedaj sem v sedmem mesecu.
Nimam pojma kaj se je zgodilo.Ali se je partnerju v enem letu seme tako izboljšalo,ali pa sva zopet imela neznansko srečo?Je pa res da je mož med mojo prvo nosečnostjo ubral zdrav način življenja (jaz zaradi pikice v trebuščku,on pa zaradi mene).Poudarek sva dala na prehrano(predvsem veliko sadja,zelenjave,vsak dan kuhano zdravo kosilo),relaksacija,dolgi sprehodi,nestresno življenje,…Spomnim se da sva pojedla ogromno ananasa.Pa še nekaj je res.Spolnost je končno začela služiti drugemu namenu,ne samo kot reprodukcija.Vso stvar sva malo odmislila.Pa je ratal.
Srčno upam da bo tudi vama in vsem ostalim ženskam tega foruma.
Srečno! Anja

Draga Anja,
ko berem take čudovite zgodbe,mi kar solze pridejo….

Ko bi le vse enkrat doživele tak lep razplet.Močno verjamen,da bo prišel čas za vse nas-tudi zate Jana verjemi,samo malo bolj potruditi se bo treba,pa bo !

Tebi Anja pa želim kar se da sreče s tvojo družinico.

LP katja

Hvala Katja.Slej ko prej ga boste,sigurno.Že velikokrat sem pisala na ta forum in sicer da je treba stvar odmisliti in se prepustiti golemu naključju.Psiha je res pomemben,negativen dejavnjik,ki vpliva na sam postopek.Vendar kako odmisliti nekaj,za kar se moraš tako prekleto matrat? Ne gre.Vas popolnoma zastopim.
Pri vas je glaven ta večni optimizem in prav je da je tako.Nikoli ne smeš izgubit upanja.Nikoli¨!!!!!!!!!!!!

Anja, hvala ti za odgovor. Tako sem vesela zate! Veš, tudi sama sem upala, da bo ratalo prvič. Le zakaj ne bi, če je z mano vse OK, dobila sem 2 pikici… No, pa ni ratalo nič.Ne razumem zakaj ne rata. A ne preostane drugega, kot da se vztraja na začrtani poti.
Ko si omenila spolnost kot reprodukcijo – tudi sama jo doživljam tako. Mene vsa ta stvar zelo, res zelo obremenjuje. Vsakokrat (ko smo blizu ovulacije), prav vsakokrat razmišljam le to: bogve če bo zdaj ratalo, kako naj se dam, da bo večja verjetnost…. Sama taka in podobna razmišljanja, o sami strasti in spontanem seksu pa ne duha ne sluha. Mislim, da je tudi to velika ovira.

No, kakorkoli že, res vesela sem zate in sploh za vse, ki vam je uspelo in upam, da bomo kmalu tudi ostale na vrsti.

P.S. Anja, koliko sta z možem stara? Koliko časa sta delala “na stvari”?

Jana,midva sva že zelo zgodaj ugotovila da nekaj ni vredu.Vsak mesec sproti se je pojavila M.Vsakič sproti,seveda kot vse,sem bila močno razočarana.Sama pri sebi sem se potem odločila da to tako ne gre več in da morava s partnerjem poiskati pomoč.Takrat sem hodila h privatnem ginekologu in to v Ljubljano v Barsos,k dr.Pompetovi.Tam sem ji zaupala problem in ona mi je odvrnila,da se ji čudno zdi,ker je z mano vse vredu.Napotila me je v leonišče k dr.Zornu.Oba z možem sva bila precej zbegana.Jaz sem bila takrat stara 25 let,mož pa 31.In tako se je začelo.Naj ti še to povem,da sva na odgovor s konzilija čakala skoraj eno leto.To pa zato,ker naju je ena sestra založila.No,ampak to nama ni pokavarilo razpoloženja.Skozi cel postopek sva bila precej “skulirana”.Kljub veliki želji po otroku,sva se zavedala,da si drug drugemu največ pomeniva,pa naj se zgodi kar hoče.Dnevi in priprave na danD so minevali,optimizem pa je ostajal.No,pa je ratal.
Na stvari pa sva delala prej že dve leti(približno).Predolgo.Eno leto truda se mi zdi dovolj.Potem je pa treba poiskat pomoč.

Pri nama ima tudi mož večino semenčic z okvarjenimi glavami. Pri prvem IVF sem zanosila, a tudi splavila. Potem pa nič več. Trenutno sem v 4. postopku in upam na najboljše.
Če boš malo pobrskala, boš našla kar nekaj “nasvetov” za izboljšanje kakovosti semena, a to ni nič dokazano. Tudi dr. Pušenjak pravi, da zaenkrat za slab spermiogram ni zdravila. Pa vendar – poskusiti ni greh. Poleg tega pa zdrava prehrana dokazano vpliva na zdravje – torej… Veliko vitaminov (predvsem C in E), pa baje cink, selen. Pa Q10. Morda pa bo. Midva se poskušava tega držati in bomo videli.
Veliko sreče vama želim.
Lp, Junona