Nedonošenček
Ne vem sicer, če je to za to stran, pa vseeno.. Je katera rodila nedonošenčka in kako potekajo stvari dalje! Resnično me zanima, ker se je najina pikica rodila z 30t (1070g in 38 cm) in je sedaj v inkubatorju, diha sama, jaz sem doma, kasneje pa grem nazaj v bolnico. vem da bo letanja okoli zdravnikov ogromno, ampak vsaka informacija bo dobrodošla! thx!
Mi imamo nedonošenčka in ti povem, da prvo leto imaš ogromno dela z njim. Moraš k pediatrinji vsak mesec, če je potrebno vas dajo na nevrofizioterapijo. Mi smo hodili 1. leto k nevrofizioterapiji. Mislim, da imaš malo več dela kot pa, če bi rodila na rok poroda. Vsaj takšno je moje mnenje oz. izkušnje. Če ti že sedaj sam/a diha je to dober znak. Pri mojem je bilo največ narobe, ker ni imel več kisika v mojem trebuščku. Še sedaj ima eno majhno napakico, ampak so rekli, da do treh let zagotovo se to popravi. Bomo videli.
lp, Doroteja
Haj!
Jaz sicer še nisem rodila (imam tudi rok aprila), sem pa delala na oddelku z nedonošenčki. To da diha sama je zelo dobro. Ponavadi gredo nedonošenčki domov približno ob roku oz. ko dosežejo nekaj čez 2kg telesne teže (vsaj v LJ), seveda samo če dobro jedo po steklenički oz. se dojijo (morajo znat dobro sesat). Sesalni refleks se namreč razvije okoli 34.tedna in otročki potrebujejo kar nekaj časa da se naučijo jesti po steklenički. To pa še ne pomeni da se nedonošeni otroci ne morejo dojiti (pri nas je bilo kar nekaj mamic ki so na oddelku polno dojile). Je pa res da malo dlje traja da se otroček navadi – to pa zato ker se veliko hitreje utrudi kot pa donošeni otroci.
Če te še kaj zanima kar vprašaj…
LP Tina
zivjo. moj je 28 tedenski.
sedaj ima ze 11 mesecev.
najnapornejse obdobje je bilo, ko je bil on skoraj 2 meseca v inkubatorju, jaz pa doma. in sem 2xdnevno hodila k njemu na kengurujckanje, vmes pa stiskala mleko ipd. na sreco zivimo cisto blizu porodnisnice.
ko bos to dala čez, bo vse ostalo milina.
jaz sem ga takoj po prihodu iz porodnisnica prijavila za pregled pri pediatrinji v mostah, ta mi je napisala napotnico za razvojno pediatrinjo, katero sedaj obisceva 1xna 3 mesece. mali je razvojno res super.
no, razvojna ga je nato napotila na fizioterapijo, ki jo obiskujeva 2xmesecno. v mostah je vse na enem mestu in zelo so prijazni.
vmes so na 3 mesece kontrole v porodnisici pri njegovi pediatrinji za casa inkubatorja.
1xsva sla se na pregled sluha na polikliniko, ker je bi v casu bivanja v porodnisnici se neodziven na eno uho.
2x sva sla na UZ glave, ker je v zacetku non stop spal, pa se je razv.pediatrinja bala, da morda ni kaj z mozgancki narobe.
vse je bilo super.
sedaj se ze pridno postavlja na nogice, ceprav se ne bi smel. po tezi je vedno dokasal svoje vrstnike. tudi nic kaj bolehen ni. to zimo je bila le ena virozica, ki pa smo jo itak imeli vsi.
upam da sem ti kaj pomagala.
srecno.
jasmi
mi smo sli domov ko je dosegel 2kg (startali smo z 970g) in ko je samostojno vlekel iz steklenicke. dojiti sva se zacela na oddelku v porodnisnici tisti teden ko sem ga ze dobila v sobo v posteljici.
se dojiva se sedaj. je starsten sesalec. ja, v zacetku ga je pa sesanje zelo utrudilo. a to je zelo hitro minilo.
domov sva sla po 2 mesecih. torej natancno 1 mesec pred nacrtovanim rojstvom.
Tudi jaz sem rodila v 30. tednu deklico težko 1.100 gr. Domov sva šli 2 tedna pred mojim rokom poroda. Sedaj je stara 6 mesecev in nisem imela nobenih problemov. Zdaj sva malo prehlajeni ampak ni panike. Čez dan je zelo pridna in kadar je budna lepo opazuje igračke. Tudi noč prespi v enem kosu, tako da v bistvu sploh ne vem kaj so “neprespane noči.” Moje mnenje oz. moje izkušnje so, da nimaš prav nič več dela kot z donošenim edina razlika je, da imaš res kakšen pregled več pri pediatru. Ravno tako tudi midve hodiva na fizioterapijo, kar mi je zelo všeč.
Meni so se najbolj vlekli dnevi, ko je bila ona še v inkubatorju oz. preden sva šli domov. Vem, da je zdaj lahko reči ampak, ko zdaj gledam nazaj kar hitro mine ta čas.
Nikar ne skrbi tudi sama imam 16m staro punčko katera imela 1160 g in 42 cm v 31t. Dnevi v porodnišnici so ti mučni v začetku ko razmišljaš kaj vse gre lahko narobe, če se teka zavedaš saj je dejstvo da nekaterim nedonošenčkom lahko ostanejo posledice. No a to sem razmišljala jaz saj sem sama nedonošenček in prav tako imam postavljeno diagnozo invalidnosti. Potem pa te vse obveznosti in seveda tudi skrbi toliko okupirajo da sploh ne veš kdaj mine sedem tednov in tvoj otrok ima že čez 2 kg in pridno je vsaj po flaški in to je že tvoja vstopnica v domače okolje. Mi smo bili doma 14 dni pred pravi rokom poroda. Sedaj hodimo že skoraj tri mesece in ko je začela hoditi je bil zame praznik. V porodnišnici mi niso nikoli v začetku dajali občutka da je vse ok. Vedno so nekaj najdli kar je značilno za nedonošenčke. V domačem okolju pa sem bila vodena v RA pri kolektivu katerga poznam so me takoj pričeli vodit v ambulanti in fizioterapiji. Moram reči da smo pričeli s fizioterapijo pri na vake 14 dni in potem vedno majn končali smo pred letom dni. V začetku so ful koregirano obravnavali njen razvoj od njenega koregiranega 6m pa se to ni več dogajalo. Sedaj ima 11,5 kg in 81 cm. Veliko sem sama delala z njo veliko je bila od samega začetka na tleh. Za svojo starost je izredno samostojna, družabna ter vedno nasmejana do sedaj se ne boji nobenega tudi zdravnikov ne. Res pa je da je celih 15 preživela v glavnem ob meni kaj je pomenilo, da se ni nosila razen tisto kar je nujno od kar se je pričela plazit je poskušala bit samostojna zato mi je tudi fizioterapevtka rekla da se bo spustila takrat ko se bo sama počutila sigurno.
No to je moja zgodba in večino jih je podobnih. Čim manj se obremenjuj z vsem kar ti povedo in vse bo še ok. SREČNO
Kako vas je lepo brati, da imaste krasne nedonošenčke. Jaz ne morem vam napisati, da tudi mi smo ok. Nismo. Moj Tadej zelo počasi napreduje, sedaj ima pri 27-tih mes. dobrih 9.kg. Zelooooo počasi teža raste. Zadnje čase sem opazila, da je začel že boljše jesti in se vidi, da se je malo zredil. Upam, da bo dohitel svoje vrstnike.
Tukaj berem, da so vaši nedonošenčki imeli komaj 1100g. ali celo 890g. in imajo sedaj za svoja meseca, idealne teže. Res sem zelo vesela, da vam tako napredujejo vaši nedonošenčki. Moj se je rodil v 34-tem tednu in je imel 1925g in velik 44cm. Ko vas berem ob enem mi je pa tako čudno, da so vaši ok. Da tako lepo napredujejo…
Vsem želim veliko zdravja in cartljajte se!
lp, Doroteja
Naš je bil rojen z 31. tedni in 1330g PT. Domov sva šla 42. dan s težo 2010g. Ko sva šla domov, sva se tudi že dojila. Sama sem bila skoraj ves čas z njim v bolnici, ker stanujem dobrih 70 km stran. Ko je bil rojen, je od prve minute naprej dihal sam. Razem zapletov na žilah in zlatenice ni imel pretiranih začetnih težav. En dan pred tem, ko naj bi šla domov, pa sem izvedela, da je imel tudi majhno možgansko krvavtitev (še danes sem jezna, ker niso povedali na začetku!). Posledica te je malo slabše ravnotežje in povišan mišični tonus, kar pa smo že sanirali. Težavice z ravnotežjem minimalno še ostajajo.
Obiske v RA sva zaključila pred enim tednom, star pa je točno leto in pol. Ostajajo še trimesečne kontrole. Danes ima par dekagramov čez 9 kg. V zadnje pol leta je pridobil 1 kg – to pa zato, ker je tako zelo živ, da vse pokuri, čeprav rad in precej je. Je pa zelo dojemljiv in precej trmast.
Meni se ne zdi, da bi bilo s takim otrokom kaj več dela – nasprotno, ko smo se enkrat aklimatizirali, je bilo vse skupaj prav enostavno. Proti ostalim otrokom je npr. prvih 7 mesecev življenje skoraj prespal, ker je le jedel in ogromno spal. S tem mi je dovolil narediti precej izpitov na faksu.
Sem pa tip, ki okoli otroka ne komplicira preveč, mogoče le v določenih stvareh.
Naj povem še to (trkam močno), da v vsem njegovem življenju še nisva bila pri zdravniku zaradi drugega kot razvojnih težav, rednih kontrol, cepljenja in alergije. Tako da, hvala bogu, sploh ne vem, kako zgleda, če je bolan. Obiskovanja RA enkrat tedensko pa nisem jemela kot nujno zlo, pač pa z navdušenjem, ker je mali res pridobil, sama pa sem se ogromno naučila in večkrat mi je žal, da tudi normalno rojeni otroci ne morejo kdaj tja, ker bi jim bilo to zelo koristno.
Upam, da se vam bo vse izteklo točno tako kot pričakujete in želim vam velikoooo sreče. Karkoli te zanima, vprašaj.
LP, Ana
Najina hčerka se je rodila s 34. tedni (1960 g, 44 cm). Zaradi težav z dihanjem so jo odpeljali v KC. Po 10-tih dneh (7 dni na respiratorju) so jo prestavili na Ped.kliniko, kjer sem se ji pridružila. Vmes se je stanje še zakompliciralo zaradi neke okužbe. Ker je pridno papcala (dojit se takrat ni hotla, zdaj pri 18 mesecih je pa ne morem odstavit), sva šli po 9-tih dneh domov (2250 g, 47 cm).
Dokler ni shodila (13 mesecev), sva enkrat tedensko obiskovali nevrofizioterapijo, malo bolj pogosto smo imeli preglede v razvojni ambulanti (1-krat mesečno do 6-ti mesecev, potem pa na vsake 3 mesece). Zdaj ima 79 cm in malo več kot 9 kg. Je drobna, živahna, vesela in zdrava.
So mi pa podaljšali porodniško – za 3 mesece, tako da sva se cartali do 15. meseca.
Držim pesti!
Hvala vsem za info. Sem jih zelo vesela obenem pa žalostna zaradi te epidemije, zaradi katerega najinega sončka nisva videla že teden dni. Edino kar lahko, je to, da pokličem kako ji gre. Zdravnica pravi, da je zadovoljna, da napreduje, da vitalni organi delujejo, da teža še niha – malo gor in malo dol – ampak da to na začetku ni tako pomembno, kot to, da ostalo deluje. Mene pa kljub vsemu skrbi, ker ima še vedno po moje zelo nizko težo. Ni kaj dosti pridobila na njej. Danes je stara 14 dni.
Joj, ali vam ne dovolijo videti lastnih otrok? Vsaj mamo in očeta bi pa ja morali pustiti na obisk. No ja, mogoče je zaradi teh viroz le bolje malo potrpet.
Jaz sem iz Lj. in sem bila skoraj 3 mesece z mojima fantkoma v porodnišnici, rodila sta se v 31 tednu, z 1195g in 1590 g. Ta mali je štrajkal in ni hotel dihati brez dodatka kisika tako, da smo šli s kisikom še domov (še doma 3 mesece). V teh 3 mesecih vidiš in doživiš ogromno, od smrti otročkov, ali raznih hujših primerov, večina pa se kar fino zmaže in se razvije v zdrave otroke. Tudi mi imamo to srečo in zdaj pri 2,5 letih sta fanta že prava dedca (tudi kolneta že pridno).
Meni je ogromno pomenila družba drugih mamic in očkov s katerimi smo se vsakodnevno srečevali, izmenjavali izkušnje se bodrili itd. Še do danes smo ostali prijatelji in se kdaj pa kdaj srečamo in spominjamo “težkih” časov. Prav tako se z veseljem spominjam osebja, sester, zdravnikov, tudi strežnic, ki so nam prav tako (vsaj večina izmed njih) stali ob strani.
Želim ti vse najboljše, da greste kmalu domov, pa se vidimo na srečanju nedonošenčkov (to bo spomladi, ponavadi konec maja), ko boste že sigurno doma in se boste veselo in ponosno z vozičkom sprehajali naokoli. Lp Petra
na stran foruma O med over net sem dala pobudo, da bi se odprl nov forum na temo Nedonošenčki. Če je še katera mnenja, da bi ta stvar prišla prav na med over netu, naj da tja kako mnenje o tem. več nas je, boljše je… zase osebno vem, da mi vsaka informacija prav pride. pozdravček vašim sončkom:)
upam da sem prav kopirala link, drugače pa ga poskusite najti. lp!