Napadi nočne groze
Sem sicer že pobrskala po iskalniku in si prebrala napisano in ugotovila, da verjetno smo res v obdobju, ko ima naš mali napade nočne groze. Namreč … zadnje dni se ponoči (ponavadi vedno ob istem času) napol prebudi (oči ima odprte) in joče, tuli, kriči in krili z rokami in brca z nogami, mene pa odriva in si ne pusti blizu. Po kakih 5-ih 10-ih minutah zahteva, da odprem luč in še vedno joče tuli zja dalje, dokler ga ne zamotim s kako rečjo, da preusmeri pozornost na to in se prebudi. Seveda je potem spet problem zaspat nazaj (ima že kake 4 ure spanca – mirnega – za sabo) in ponavadi ga odnesem v dnevno sobo pred TV in gledamo risanke, dokler ga ne zmanjka. Danes je na tak način zaspal komaj ob 3h zjutraj … ob 6:30 pa je bil že “auf” kar je seveda spet problem, ker se ne naspi in mi tudi zjutraj joče, ker sem ga prisiljena prebudit (v službo in vrtec je vseeno treba it).
Torej … zanima me samo to … ali naj ga še naprej prebujam, ali naj pustim zaprto luč in počakam, da se umiri in zaspi? Bojim se, da bo se bo s tem tuljenje samo še podaljšalo … :((((
Joj, ti imaš pa s tvojim malčkom kar naprej ene probleme. A spi v tvoji postelji? če ima odprte oči in se zaveda, ne gre za nočno grozo, posebej če zahteva, da vžgeš luč. Če zahteva od tebe, da vžgeš luč, je že zbujen, potem pa še naprej trmari da pride do želenega ko ga odneseš v dnevno sobo. Povej mu, da je noč za spanje ne pa za gledanje risank, saj si ti mama.
Naša punca je sicer stara že 6 let, vendar ima občasno prav takšne napade, kot si opisala. Dolgo nisem vedela, kaj je narobe, dokler nisem ugotovila, da mora lulat. Seveda hodi zmeraj sama na stranišče tako ponoči in podnevi, ampak zgleda, da je včasih tako utrujena, da ne ve kaj jo muči. Ko se sedaj zbudi sredi noči z jokom, brcanjem in podobnim, jo peeljem samo lulat, zleze v posteljo in spi naprej, zjutraj pa ponavadi ne več nič o nočnem dogajanju. Tvoj otrok je sicer precej mlajši in je mogoče kaj drugega krivo, ampak mi smo sedaj zadevo razvozlali.
Ma kdo ti pravi da ga pusti jokat in da bo v trenutku nazaj zaspal. Če bi bila vzgoja tako simpl, ne bi bilo nobenih vprašanj na tem forumu. do sedaj si ga pač navadila da doseže svoje in to sedaj izkorišča. v bistvu največ jokajo ravno otroci staršev ki mislijo kako morajo svojim otrokom vedno v vsem ustreči. poleg tega vidi tudi tebe, kako si vsa razburjena ko te takole izsiljuje.
ampak resnično se ravno ti kar naprej pojavljaš z raznoraznimi vprašanji o svojem otroku. Pa kako noče zaspat brez tebe, kako se kar naprej zbuja, kako te tepe (že enkrat prej), zdaj ima pa nočne more. Ti pa vsakič skačeš na računalnik in sprašuješ za nasvete, ker si očitno nesamozavestna in ne veš kako ravnati, da bo prav. otrok pa to čuti.
No … zdaj ko si to omenila, me je pa res prišinilo, da se je začelo to dogajati ravno sedaj, ko se navaja na kahljico in stranišče. Namreč zadnje tri štiri dni je čez dan lulal in kakal v kahljico ali školko … pa mogoče ga res sedaj matra to. Samo kako ga pripravit da gre lulat ali da polula v plenico, ko pa se ne pusti niti primt?
Draga moja redkvica … seveda pridem na forum, ko rabim nasvet za kakšno težavo. Saj zato pa je ta forum … In ker vse tako pozorno spremljaš si verjetno opazila, da se je teh nekaj tem ki sem jih odprla svrstilo v obdobju več kot pol leta. Ker namreč na forum ne pišem več pogosto. Lahko bi seveda tudi pisala gor in se hvalila s tem, kako moj otrok že lepo govori čisto vse … lepše in bolj razločno kot mariskateri njegov vrstnik … kako mi zadnje dni lula in kaka v kahljico in kako mi je včeraj pred spanjem z velikim užitkom in nasmehom in ponosom lulal in kakal v kahljico … Lahko bi pisala še tisoč in eno stvar o tem, kako sem ponosna nanj. Ampak ker sem bila že prevečkrat na forumu popljuvana kako se samo hvalim ali pa kako samo jočem, sem se odločila da bom pisala samo ko rabim nasvet, ko rabim izkušnje drugih mamic.
In ne … moj otrok ne doseže vse kar želi. To da potrebuje bližino mamice zvečer se mi ne zdi toliko sporno. Pač, razumem ga da me je pogrešal v času ko sem popoldan hodila v šolo, ko sva bila skupaj le po eno uro na dan … in razumem, da je mojo bližino iskal zvečer, ko se je stisnil k meni in me čutil blizu. In ne … tega mu nočem odreči. Ko bo sam pripravljen, da bo spal sam, mi bo rekel in takrat bom odšla v svojo posteljo. Tudi ne mislim samo na to kako bom svojemu otroka samo ustregla. Točno ve, kaj je pri mami dovoljeno in kaj ne. Ko preizkuša meje mu odločno povem in ne popustim … tudi če to pomeni, da bo jezen, da bo jokal, da bo metal igračke in tolkel vse povprek. Potem bo igračke tudi lepo pobral in pospravil … seveda ko se bo umiril. In tudi ne … nisem več razburjena. Razburjena sem bila, ko so mi vsepovprek tumblali, da bi pa sedaj REEES ŽE MOGEL SPATI SAM … IN REEEES ŽE MOGEL SPATI VSO NOČ … Ampak ne … očitno ni še pripravljen. S tem sem se sprijaznila in ko ima take noči samo sedim poleg njega, umirjeno, in ga skušam pomiriti. Ga pa očitno buri mariskaj drugega … vsekakor ne živčna mama …
Sicer pa … draga redkvica … hvala ti vseeno za tvoj trud.
Glede lulanja ne vem, ker je naša bila že 8,5 let, ko je šla čez to obdobje!
Mogoče, če mu za ponoči še pustiš plenice, in mu poveš, da lahko ponoči lula kar v plenice? ali pa da mu prineseš kahlico in ga enostavno posedeš nanjo?
Tudi če brca…ga črvsto primi in ga posedi. Naš sin je ponoči jokal, ko je moral iti lulat, prijrti se pa ni pustil. No, smo ga vseeno prijeli in čez čas se je navadil.
Pri hčerki je pomagalo, da smo jo vzeli k sebi v naročje v drug prostor, kjer je bila medla luč ali sveča. Čeprav je imala odprte oči, ni bila bujena do konca!nekako podobno, kot če bi imela visoko vročino. peli smo ji, jo pomirili, ji ponudili za pit. kljub vsemu se je šele po kakšni pol ali uro pomirila.
Končna rešitev je bila za nas Bachove kapljice in aroma olje za spanje. slišala sem, da tudi homeopatija pomaga.
Redkev, zakaj pa je forum. A ni zato, da vprašaš, ko nisi siguren, kako ravnati? Prepričana sem, da imajo vsi starši take ali drugačne tegobe in nobeden ne ve vedno kako ravnati!
Eni pač vprašajo o vsaki stavri na forumu, drugi ne.
Jokajo tudi otroci, ki imajo dosledno in strogo vzgojo! nikoli ne moremo zagotovo vedeti, kaj se dogaja v njih in kakšne stiske doživljajo! Lahko jim pa pomagamo po naših najboljših močeh, da jih uspešno premagujejo.
Naš mali ima še vedno plenico … tako podnevi kot ponoči … Le sedaj ko je ratalo toplo, ga čez dan počasi navajam na življenje brez plenice in je tako, ko smo zunaj na vrtu, večino časa ai nag ali pa mu dam spodnje hlačke. Ponoči pa seveda plenico.
Mogoče ga le moti sedaj tisti občutek mokre plenice, ko se je navadil čez dan da je rita suha … čeprav … čez dan, ko ima mokro plenico, ga vseeno nič ne moti in morem jaz rečt kdaj se gremo previt.
Naš je star 4 leta, pa ima tudi včasih kake take “napade”. Bolj ko sem ga spraševala kaj je, a ga kaj boli, a je kaj grdega sanjal, bolj je jokal in me odrival stran. Nakar smo pogruntali, da je fant žejen. Sedaj ko začne jokat, ga vprašam če bo pil, mi pritrdi in mu prinesem za pit. Popije vodo, se uleže nazaj in zaspi. Zjutraj o tem ne ve nič.
Če misliš, da je pri vas to zaradi lulanja v pleničko, mu zvečer, ko se bosta zrihtala za v posteljo povej, da ponoči naj pa kar lula v pleničko, ali pa ga vprašaj, če bi hotel spati brez pleničke. Pa boš potem videla kak bo odziv. Če bo želel biti brez pleničke, se nikar ne boj polulane posteljnine, le pod rjuho daj nepremočljivo podlogo.
LP in upam, da kmalu pogruntate, čemu jok pri vašem fantu.
Glede žeje sigurno ni, ker imam ob postelji vedno flaško tekočine in mi vedno reče, če bo pil. Včeraj, ko sem mu ponudila pit, je pa samo stresal z glavo da ne in se je otepal.
Hm … … da bi hotel spati brez plenice? Ga bom vprašala pa bomo videli kaj je. Če mu še nastavim kahljico ob posteljo se mogoče še celo zgodi čudež. Nisem imela namena ga še odvadit od plenice ponoči, ker se komaj navajamo biti brez čez dan … ampak mogoče me je pa on prehitel.
Ne vem … Tam na forumu o Alternativnem zdravljenju so omenjali tudi kakšna slaba sevanja … … pa mogoče je res kaj na tem.
Imam mlajšega fantka in ti še ne znam pomagati. Velikokrat sem te brala na forumu Mladi še preden si bila mamica, ampak to tukaj ni tema debate. Upam, da dobiš kakšen dober nasvet in ne toliko nestrpnih izjav. Si poskusila že na forumu ringaraja.net (ne da bi delala reklamo, ampak se mi zdi, da je tam veliko več mamic, ki bi ti lahko pomagale).
:))) Ojej Nina … to si me pa brala že doooolgo časa nazaj potem … :))) ;)))
No … fino .. Viš kje se pol spet srečamo mladi (po srcu) ;)))) Hahaha ..
Ma ja … sej na takšne in drugačne napade sem navajena že iz časov Mladih in se me držijo kot zvezda stalnica … :))) … tako da si jih ne jemljem več tako k srcu. Na Ringaraja sem tudi že odprla temo … in imam tudi jaz občutek, da so tam veliko manj “sršenasto” nastrojene kot tukaj.
Sicer sem pa tudi obrnila na alternativni forum, ki mi ga je predlagala jazj … in mislim, da bom poskusila tudi to varjanto. ;)))
Se beremo še kaj … Pa pa
Kdor ni probal tega o čemer pišeš, da se dogaja pri tvojem malčku ponoči, naj bo tiho!!! In naj ne bo pamaten! Sama sem to probala oz. še probavam in vem, kako je hudo, zato te bugnavilea povsem razumem. Ampak žal nimam čudežnega recepta. Ne vem koliko ste stari, po odvajanju sklepam da okrog 2. Moja je tik pred 4 rojstnim dnem, pa se nam to ponoči še dogaja. Ne vsako noč, veliko bolj izrazito pa ob polni luni. Začelo pa se je pri 6 mesecih, tako da nikakor ni povezano z vzgojnim stilom ali čim podobnim. Sedaj je tako velika da razume, kar je lažje, ampak vseeno naporno. Ponovno ponavljam, kdor ni probal, kako je, če otrok ne spi in se po možnosti še dere ponoči, ne ve, kako je!!!!!!!!!!!!
bugi, uporabi iskalnik, jaz sem o tem na dolgo in široko pisala. Pri nas je s 3. rd zadeva izzvenela. Od ukrepov smo pri nas imeli samo objem in tiho prepevanje ter lučko, če jo je hotel. Nikdar in nikoli se nismo sredi noči igrali ali gledali risanke, noč je res za spanje, pa smo imeli res veliko težav s spanjem. Kljub brcanju in odrivanju je VEDNO sprejel moj objem in popevanje, in to je bilo tudi edino, kar je dobil. V bistvu je treba otroka samo umirit in nežno zbudit. Ko se je prebudil, je ponavadi v istem trenutku zaspal nazaj. Vzela sem ga k sebi in do jutra je spal pri nama. Samo 3x smo tudi zapustili spalnico, ko je šlo za res obupne napade in ga niti v banji z (toplo!) vodo nismo mogli zbudit.
Ne poznam ne tebe ne malčka, ti pa toplo odsvetujem vstajanje sredi noči, ter uspavanje z igranjem in gledanjem risank. Če boš s tem začela, se bo to še dolgo nadaljevalo. Večji ko je otrok, težje ga odvadiš razvad – okušam na lastni koži, sicer na drugem področju, pa vseeno.