Pozdravljeni,
ja prebrala sem vsa sporočila in se mi zdi najboljša rešitev, lepa beseda pravo mesto najde. Tudi sama sem stanovalka bloka in ker imam nad seboj sosede, ki imajo kužka, ki z veseljem cele dneve dirka po stanovanju, se drsa po parketu, se zaleti v radiator, skače s sedežne, vozi kroglico po kopalni bani in še bi lahko naštevala. In če sedaj rečemo samo eno besedo o tem, kako kužki in podobno niso primerni stanovalci stanovanj v bloku, se bo vsula ploha name in podobno misleče.
Ker sem se sama zavedala, kako nemogoče je če imaš nad seboj nemogoče razmere, sem se s spodnjimi sosedi dogovorila, da me pokličejo in opozorijo, ko bodo moji otroci morda preglasni ali malce preveč dirjali po stanovanju, popolnoma brez prepiranja, saj vam povem, da včasih niti pod razno ne moreš verjet, oziroma si predstavljati kako se to sliši. Torej morda poskusiš povabiti na kavico moža sosede, ko ta za to ne bo vedela, morda ga pričakaš ko pride iz službe in, ko bo slišal takšen hrup se bodo verjetno vsi zamislili, seveda če to glede na odnos lahko storiš. Jaz sem prav vesela, če me soseda opozori prej preden to preraste v slabo voljo. Saj veste, dva otroka kaj prehitro zamenjata dnevno sobo za nogometno igrišče.
lp, stanovalka bloka.

Oksana, se popolnoma strinjam s teboj, a bom vseeno govorila o temi, ki je bila prvotna…
Če boš sosedo nahrulila, bo verjetno samo še slabše. Iz inata ti bo ušpičila še kakšno. Ja, nekateri so trme. Tisti rpedlog z ultra amortiziranimi podplati se mi zdi kvaliteten. A verjetno dalj kot do tu, ne boš mogla priti.
Torej, za šparanje svojih živcev…. Sprejmi ali pojdi. Če boš o tem stalno premišljevala, bo vse le še slabše. Imam pa podoben priemr, otrok nad nami je pokonci že okoli 5.30 in odrasli hudiči so mu kupili nek voziček, s katerim se rola po stanovanju iz sobe v sobo. No, ko pa malega ni bilo, so zapirali neke skrinje za shranjevanje oblek (predvidevam) tako na trdo, da te je zmrazilo. Pa ni bilo enkrat na dan. Zadevo smo “rešili” tako: v prvo, smo se lepo pogovorili, neočitajoče povedali, da so stene in stropi tanki in da se zelo sliši VSE kar počnejo. No, na žalost sta nehala le seksati naglas. Za kaj drugega jima niti ni potegnilo. Sedaj smo postali pesi, no vsaj jaz, ker sta moja dva zelo kompromisna in ji ne dam nobene stvari več, ki ji pade čez balkon na našo ograjo. In pade dol mučo stvari. Ja, sem postala pes in z obveznim laježem zraven: ste že nehali štrkljati ob 5.30 zjutraj? ne? Torej ne bo nič s cunjo. Žal moja dva zraven ne parirata in dobijo tiste svoje cunje in igrače v uradnih urah moje mame ali očeta. Včasih se spravim pobutati nazaj, pa dajo mir za kakih 10 minut.

Morda se bo res zamislil na hrupom in rekel, hvala Bogu, da živimo na vrhu, da nam ni treba tega prenašati, to bo pa, glede na to, da vsa dosedanja opozorila niso zalegla, tudi vse.

r. častna, res – 16 let smo lepo potrpeli. ko smo se selili, sem se šla k tem sosedom posloviti in mi je gornja soseda rekla dobesedno: “o, škoda, da greste, pa tko fletna stranka ste bili!” tega ne bom nikoli pozabila; z nikomer se nisem tudi za trenutek skregala. še danes se ustavimo in si rečemo par besed, če se srečamo. jaz sem pa sama sebi hvaležna, da sem potrpela. – ja gradnja, brez sleherne pomoči staršev ali dobrih posojil, samo z dvema ne preveč dobrima plačama, je pač zahtevala marsikatero odrekanje, najlažje se je bilo pač odreči dopustu, ki smo ga tako vsega porabili na gradbišču. mi ni niti malo žal, imam kar dobre spomine na tisti čas. pa še otroci niso zato prav nič razvajeni. so šli v kolonijo za 14 dni in je bilo to prav vzgojno zanje.
pozdravljena!

Jaz imam pa dvoje take sosede, ene nad mano, se enega nad njimi. Ampak so hujsi tisti dva stuka nad mano. Tusirajo ali celo kopajo se med dvanajsto in eno zjutraj, ko me “bobnenje” vode, ki se nataka v banjo dobesedno vrze iz postelje. Vcasih celo perejo perilo v pralnem stroju, kar je seveda veselje posebne vrste. Potem se malo loputajo z okni (res je, da so okna ponekod ze stara in se tezko zapirajo, moras mocno butnit) in okoli enih se umiri. Ampak, za vraga, taisti sosedje vstanejo ze okoli pol sestih zjutraj in iz kopalnice se spet veselo slisi voda (ki me seveda prebudi, saj me tisci na WC), potem pa ob pol sedmih, ko odhajajo v sluzbo, veselo v cevljih (mama v petkah) se nekaj minut storkljajo po stanovanju, potem po hodniku in se po stopniscu jih slisis. Vcasih se kaj pozabijo in se potem pred oknom derejo, da jim sin vrze skozi okno. Sem se poskusala pogovoriti o tem, jim razlozila, da so pri nas stene pac tanke, po betonu se vse prenasa… a ne zaleze. Oni pac tako zivijo in ce mi kaj ni vsec, se naj odselim. Zdaj sem si nabavila zamaske za usesa, da se vsaj poskusam naspati, a zaradi tega sem za parkrat zjutraj preslisala budilko in zamudila v sluzbo.

Moja mama je rešila problem…z očetom sta kupila parcelo, zidala z lastnimi rokami 10 let, zdaj v penziji pa ima mir. Pa tudi ona lahko počne kar hoče.

Vsi ki ste v blokih se tega tudi zavedajte. In tudi jaz ne razumem kako lahko ima nekdo prislonjeno uho na zid s sosedom 24 ur na dan. Mene moti samo kako vrtanje ali glasna glasba ko pokajo šipe. Drugače pa imam pametnejše delo in tudi ponoči sem preveč utrujena, da ne bi spala.

Aja, pa tudi stropi in zidovi se dajo izolirat. Če vas moti, pač sezite v denarnico.

Še bolj alarmantno pa je res to, kar pravi Oxanna, ko gre za kaj resnega so vsi gluhi, za oprezanje kdaj je kdo šel po stanovanju gor in dol, kdaj ima obisk, kdaj seksa, kdaj lula…ja to pa slišijo in potem vso to zasebnost trosijo naokoli. A res nimajo nobenega dela?

LP

Ves, zivimo v istem bloku tako moja prva soseda, kakor nasa druzina. In ta moja soseda se kar naprej pritozuje nad taksnimi in drugacnimi “motecimi” glasnimi zvoki. In se kar naprej cudi, da jih jaz ne registriram. Ja, pa ob pol stirih ponoci ali ob pol petih tudi ne slisim loputanja v vhodnimi vrati, ker spim kakor ubita, ona in njen moz se pa non stop zaradi teksnih zvokov ze ob rani uri zbujata in vsa znervirana cakata na sesto uro, ko se pri njih lahko zacne ziveti….
Ja, pa se en moj primer ti lahko napisem:
Moja zgornja soseda ima navado, da si razcese in skrtaci doooolge lase, pa potem cel sop tistih odpadlih las poslje na moj balkon! Ne mores verjeti, da se to dogaja vseh 15 let, odkar smo sosedi eden drugemu! In kaj storim? Bentim sama pri sebi, da je pac…..od babe in ne vem kaj se in lepo posesam svoj balkon vedno znova! Sicer je pa jako fina dama in ljubiteljica reda in cistoce. Na vodi cutim, da bi se sprli na smrt, ce bi ji omenila, da je imam ze poln kufer, ko mi posilja nad glavo svoje smeti. In sem si omislila nadstresek nad balkonom. A glej usodo: v enem mesecu od moje “investicije” si je zacela zenska skoraj briti glavo!
Ja, bi bilo pa zanimivo slisati tako eno kakor drugo sosedo o tem, kaj vse ju moti iz nasega stanovanja, ceprav smo sicer zelo obzirna familija…
Vsi, ki stanujemo v vecstanovanjskih blokih imamo le dve moznosti, najbrz..
LP!

Sosedovo obolenje kolen je njen problem, ne more pa niti slučajno zato motiti druge! Pika. ja.

Nad nami živi ženska stara 65let, na videz bi človek rekel prijetna ženica. V stanovanju pa po cele dneve premika pohištvo, vleče predmete. Nad našo dnevno ima teraso, kjer kot sem kasneje od nje izvedel premešča senčnik. Senčnik je velik kot tisti gostinski z betonskim podnožjem in ko to vleče nam ruva po stanovanju da je joj. Najhuje je pa sistematsko vsakodnevno nabijanje s petami v tla in to ob 22h, 1h, 3h 5h.. Zraven pa še redno prižiga pralni stroj s centrifugo zvečer po 1h, kar se lažje prenaša kot denimo namerno tolčenje ob tla (beri težka noga oz. namerna močna hoja po petah) ki te dobesedno zbudi, vrže iz postelje. Odkar sem ji lani pozvonil zvečer na vrata in prosil naj prenehajo s hrupom so se stvari še poslabšale. Na žalost je ravno takrat imela rojstni dan. Če bi vedel ji ne bi zvonil in nisem zatežen, tudi rekel sem ji da me glasba ne moti in se ne sliši, le hrup ki se prenaša po tleh če lahko popazi pa nič.. Ženska ima 65let in po izgledu nad 100kg in povzroča pravi stampedo, hujša je kot mali otroci in to v čašu od 22h do 6h ko človek potrebuje zakonsko mir za počitek. Danes sem ji ponovno zvonil, da ji naznanim če se lahko preneha hrup na lep način, pa ni odprla vrat. Na žalost bom o vsemu moral obvestiti upravnika in ji začeti klicati policijo. Saj je bivanje in motenje normalnega spanca  postalo nevzdržno. Ne mine dan in noč da ne buta v tla. Rojstne dneve, praznike, žure dlje v noč bi človek zdržal. Vsakodnevno kontinuirano nabijanje v tla je pa že postalo nevzdržno. Da se razumemo proti sosedi nimam nič osebnega in bi človek rekel na videz da je prijetna oseba, v realnosti in bivalni skupnosti pa čisto obratno. Upam da zakon reši zadeve, kajti zadnje kar si želim je da me bo prisilila da bom moral zadeve reševati na lastno pest.