Hej se ne oglašam prav dosti, ker nimam kaj pametnega povedat. Kilogrami so kar na istem nekega klika pa kar ni in ni. Ne vem kaj naj naredim in kako naj se spet prepričam za tisti klik.

Jaz bom še kar tukaj z vami in upala na klik. Saj ko sem vas sedaj prebrala sem full polna volje. Samo kaj, ko me hitro mine, ko se oglasi želja po oh.

Pa še to mi je čisto adijo, da sem pravzaprav skoz lačna.

Po čudnem počutju in večernem apetitu sem ustavila konje, kontrola na tehtnici me je potolažila, da ni šlo gor. Občutki so bili pa res slabi.
Jaz se probam držat. Gibanje je v službi, hrana s seboj,..
Zelo mi je v veselje kupit kakšen kvaliteten nov kos oblačil. Jaz imam teh manj, a te za kombinirat.
Počutim se dobro.
Včerajšne finale sem spremljala in kapo dol vsem. Vsi so lepo shujšali.
Mi jih razumemo.

Doječa in ZVJ, očitno je nekaj v zraku. Jaz sem tudi sanjala sladko in OHjasto.
Sem pa speljala svoj teden drugače ok. Samo danes me je malo zvilo. Verjetno tudi zaradi miganja zadnje dni.

Danes 3,5 ur hoje, 15 km, z otroci. Ta starejši je šel še celo 6 km dalj.. Midva z mlajšim sva ožuljena odnehala 😎. Krasen dan.

ZVJ, ti samo vzdržuje in čakaj na klik. Mogoče je že jutri dan za nov začetek. Doječa, enako tebi. Dajmo biti jutri vse tri pridne, da se bomo lahko pohvali le zvečer.. OK?

Ljudje smo si različni, drugače delujemo, drugače reagiramo, potrebujemo drugačne načine vzpodbude, vztrajanja in podobno… Kakšen tip si ti, moraš ugotoviti sama, kaj je tist, kar te zažene napre, kaj je tisto, kar ti daje voljo, kateri način je zate najlažji, da dosežeš svoj cilj.

Lahko edino napišem svojo izkušnjo, mogoče ti/vam pomaga.
Sem človek, ki sicer ve, kaj je prav in kaj narobe, ne dvomim v svoj prav, le traja in traja, da se nekaj odločim. Vem, da bom, a preden skočim v vodo, odlašam in odlašam. Misel na to, da bom skočila s pomola v mrzlo morje, je vedno tu, vem, da bo skočila, samo pripravljam se in pripravljam v nedogled.
A ko skočim, sem skočila in plavam.

Tako sem tudi s hujšanjem. Najprej sem čakala, če bodo kile same odšle, kakor so prišle, a so se še naložile, namesto, da bi splahnele. Potem sem čakala nanek ugoden trenutek, vmes razmišljala o hujšanju, bi to dieto, ono dieto, nobena mi ni bila všeč, pa prehrana taka in drugačna, bi ali ne bi… Skratka, v teh letih sem vedela, da bo treba shujšat, razmišljala o tem, se informirala, a nikdar skočila.

Ko sem se decembra 2017 v enem samem trenutku odločila, da od danes pa hujšam (bilo je sredi dneva tik pred kosilom), je bilo to to.
Odločila sem se in konec, ni poti nazaj. Skočila sem v morje s pomola in plavam. Ne morem zdaj malo ven iz vode, malo noter, ne gre, skočila sem in plavam.
Ko se nekaj odločim, me je sram same pred sabo, da svoje odločitve ne speljem!
Vdrla bi se v zeljo od sramu pred sabo, da sem se odločila za hujšanje, a svoje odločitve ne speljem in se je ne držim!
Ga ni večjega poraza zame, kot da sama sebi lažem in sama sebi spodbijam svoje odločitve!
Ni “jutri bom”, nič jutri, ampak danes! Zakaj jutri, če lahko danes?!
Ni tistega, ah, bom danes samo malo kruhka, pa čokoladko, saj nihče ne vidi… Vidim jaz! Kaj me briga, če drugi ne vidijo! Jaz sem videla čokolado, ki sem jo pojedla, vestno in brez goljufanja sem jo vpisala v seznam, kaj vse sem pojedla danes in bom pojedla ostalega manj! Če sem že taka koza, da sem pojedla pol čokolade namesto koščka, bom pa lačna! Ampak, ker nisem rada lačna, naslednjič nisem pojedla pol čokolade, ampak košček… Tako nekako gre to pri meni.

Ne bit lačna! Jej sadje in zelenjavo, nizkokalorične stvari, ne bit lačna, ker ko si konstantno lačen, potem se nabašeš z vsem in svačim za brez veze! Jej!!!
Tudi jaz grešim, marsikdaj, včasih malo, včasih malo več, a svoje grehe v naslednjih dneh oddelam.
Če vem, da je kakšna fešta, kjer se bo jedlo, en teden prej jem manj kot običajno, se posebno pazim, ker vem, da bo na fešti kalorična hrana in bom hitro čez svoj limit kalorij. V naprej se pazim!
Prejšnji teden sicer nisem načrtovala požrtije sladkarij čez vikend, sem namenoma bolj lahko jedla, da spucam malo ostanke praznikov, v petek me je obsedel PMS, požrla 3 žlice Nutelle in še Plazo s čokolado, včeraj pa pico (ki bi še šla v moj jedilnik sama po sebi), zvečer pa spet Nutella in Plazma… Ok, kiks. A sem teden prej manj jedla in zdaj me bo tudi ta želja po cukru minila, tako da bom od danes spet na svoji začrtani poti. Za Nutello se sploh nič ne sekiram, tako je prišlo in tako je moralo biti, napaka, ki se da popravit brez problema, če se takoj lotiš reševanja in ne odlašaš na jutri!

in…. rezultat tega tedna je 75,7kg! :))))

Zivjo dekleta.

Berem, da je bilo nekaj off dnevov za nekatere, pa ste zdaj spet v polnem zagonu! Bravo. Štefka je spet pohodila gas, Sam hvalim se nadljuje svojo super uspesno zgodbo, ostale pridno migate, skratka lepo je bilo brat za nazaj. Zdaj bom spet brala bolj sproti. In ja s po osom lahko recem, da je moja diploma v lekuri. Drug trden racunam, da mi uspe oddati vezane izvode v referat. Aleluja. Ze zdaj cutim kako se lajsa teza na mojih ramenih. Res sem vesela.

Glede hrane, sem na vzdrzevanju. Bolj pridna zadnjih nekaj dni, med prazniki pa nisem blestela. Vceraj sem odigrala partijo tenisa. Upam da bo vreme koncno ze dovolilo da si ga privoscim dvakrat/trikrat tedensko. Potem bo tudi pri hrani zalaufalo, sem prepricana. In potem sprintamo v kopalke.

Tehtala se nisem. Zbiram pogum. Kmalu.

Lepo dezevno nedeljo vam zelim. Gremo malo lacne spat danes? 🙂

Hihi glede na moj prejsnji post, caka lektorico veliko dela 😉 Oprositite. Ampak sem s takim zanosom tipkala, da sem pol crk pojedla. Bolje kot kruh z majonezo 😉

Matruška bravo za diplomo 💪💪💪

No moja motivacija se počasi vrača. Sedaj že razmišljam kako bom poleg pručke vključila še uteži v vadbo. Še tole s hrano moram poštimat. Sedaj vsaj volja je. Tako, da upam, da se me bo držala še naprej.

Hvala vam za motivacijo. Jaz sem se odločila, da se bom stehtala šele jinija. To je čez slabe 3t. Upam, da me bodo številke same motivirale za naprej. Saj iskreno povedano mene številke motivirajo.

Matruška super za diplomo. Res odleže, ane?
Sam hvalim se, super poučno pišeš, razmišljaš in delaš. Nadaljuj, po svoji poti, seveda.
Štefka, to pa je zares. Pri tebi pa ni heca, kakšna zagnanost! Je to nova zagnanost, ki te vodi v zares športno aktivne dneve?
ZVJ in Doječa….jaz tud sam vzdržujem. Ta teden enaka teża kot prejšnji – 72,2. Danes pa še migala nisem. Evo moj dan “ne da se mi” je prišel danes na plan Jutri zjutraj pa pred 6. že popokam našega psa 🙂

Hja, če ravno ne stradam, je tehtnica neusmiljena in tako je tudi ta teden: 58,3. Bi najraje porinila glavo v pesek, ampak kaj, ko bi potem bilo še slabše.
Zbiram motivacijo, potrebujem bolj trdno voljo, pa mi ne gre najbolje. Marsikaj bi potrebovala v tem trenutku, za začetek mogoče kakšen dan sonca.
Dobro, da imam vas tukaj, vsak dan znova me spomnite, da je treba po poti naprej, če skreneš, se je potrebno vrniti nazaj na pravo.
Čestitke vsem: Matruški za oddano diplomo, ZVJ za motivacijo, prvi alt za gibanje, Štefki za energijo, sam hvalim se za zapise, ki jih preberem večkrat in se učim.
Pa tudi vsem ostalim, ki jih nisem naštela, ampak ste tukaj in vas z veseljem berem.
Želim vam uspešen teden.

Še sem z vami punce, ampak enostavno imam zadnje čase toliko stvari, da zvecer samo padem v posteljo. Mali je shodil, ga moram povsod lovit, zunaj se ukvarjam z vrtičkanjem, vmes lovim roke za magistrsko nalogo …
Rezultat tega tedna je 63,6kg. Zadovoljna, ker se trudim. Ker ostajam okrog 64kg. V prejšnjih poskusih sem bila po 14 dneh vedno nazaj na 66kg, ker sem najprej stradala, potem sem se pa basala. Tokrat pa sem izbrala ravnovesje in tudi na počutju se pozna, da mi to ustreza. 🙂
Vsem želim uspešen teden in da bi v sebi dobile motivacijo.

OMG, sem napisala celo stran in mi ni objavilo…kaj na zdaj? :-OOOO

Tega mi pa itak je…joj 🙂

Matruška, sem te vesela, sem vedela da si bila pridna! Čestitke, sem ponosna nate, čeprav te ne poznam. V petek zjutraj sem te iskala na Šmarni gori..a nisi rekla, da ob petkih zjutraj hodiš? :-))

Jaz sem ravno iz jogginga, 1 km teka in 2 km hitre hoje. To bo treba zdaj kar redno, če mislim pretečt 3 km. NI tako lahko, če več kot 10 let nisi tekel.. Sem pa vesel,a ker sem si zmerila 3 km traso in grem direktno od doma. Oddelala jo bom vsak dan, tudi če samo peš. Vsak drugi dan bom pa tekla, kolikor bom lahko. Pa da vidimo, koliko bom napredovala, imam še 4 in pol tedne časa 🙂
Glede kilaže sem na istem, 79,3, kar je ok, vzdržujem. Sem vesela, da sem pod 80. Čakam na nov klik in spet minus, ampak zaenkrat je to to kar zmorem.
Malo sem se razvadila na potovanju in me kar zanese v OH čez vikende. Včeraj družinsko gostilniško kosilo, danes pa brez apetita..itak. Še dobro, da mi vsaj telo pove, kaj mi res paše.
In še dobro, da sem bila čez teden pridna.

Mamica doma bravo, da ob takem tempu vzdržuješ težo. Maia, tudi ti, vem, da imaš pestro. Zdaj bo bolje vreme, od srede naprej, bomo lažje migali zunaj.
Prvi alt, imaš pravico do “ne da se mi”. Jutri pa spet akcija.
ZVJ; super da si nazaj vsa motivirana. Ti me na splošno spominjaš name, glede družine in nihanj. Poglej moje poste za nazaj, boš videla nihanja in ponikanja :-))) Ampak enkrat se stabilizira in gre… sam daj iz glave “vse ali nič” sistem čimprej, pa bo.

Imam občutek, da jaz pišem ravno v obratnem ritmu kot vse ostale 🙂

Danes 1,5 km hitre hoje in 1,5 km teka. Vse lažje gre.
Glede hrane se mi zdi, da se matram. Sem padla ven iz tiste enostavnosti. Tole potovanje me je spet okužilo z OH. Sem pridna, zdaj čez teden, ampak bi kar skoz nekaj jedla…prej sploh pomislila nisem na take reči, ki me matrajo zdaj… ah, saj bo. Grem brat v posteljo, stran od hladilnika 🙂

Štefka, dobro si zastavila in fino te je brat. Ti boš tipi-top iz krize glede hrane. Zdaj pa sploh, ko si še športat začela. Morda pa si moraš samo dovolit, da ješ tudi kak OH?
Jaz pa sem na dnu s počutjem. Nekaj se mi je nakopalo v privat življenju in nisem v dobri koži…. Sem bila danes na brzaka v trgovini z oblačili in je ogledalo s prstom pokazalo na vse viške na telesu 🙁
Nič nisem kupila.

Prvi alt, saj jem OH, nisem več tako striktna. No, saj tudi prej nisem bila. Kak košček kruha ali par žlic priloge je bilo vedno na jedilniku (razen prvi teden). Ampak zdaj bi kar več,to je problem. Hvala za spodbudo.. Vem, da bo minilo.

In tudi zate upam, da bo čimprej minilo to obdobje slabe kože. A ni zanimivo, kako gre to življenje. Kak dan smo vsi srečni in zadovoljni, kak dan pa je obupno, kar ena sitnoba. Potem se spet zamenja. In tako naprej. Samo da je več tistih pozitivnih dni, slaba energija pa naj čimprej gre od nas.. Prvi alt, knjiga? Mene vedno odpelje v lepšo energijo.. Zdaj berem od Haruki Murakami.. Kafka na obali – katera je to predlagala? Kar sledim vašim predlogom 😊

Prvi alt, sva sami?
DAnes grozen dan v službi. Pa še tole vreme. Jaz grem kar spat…Upam punce, da ste ve bolje.

Štefka, zglefa da je kriza…. vreme + polna luna + vplivi okolice… sploh ne vem, kaj naj napišem…. praktično nič mi ne gre po planih – na nobenem področju…. Hvala Bogu za najmlajšega, zelo čutečega otroka, ki me, ne da bi bilo kaj jamrala, potreplja po rami, me poboža po glavi in reče “saj bo” . Pa je že najstnik, s svojimi problemi.

Res je, tudi luna seka.. Ampak tvoj mali je pa zlat! Tudi meni eden redkih pozitivnih delov dneva je bil sine, ki je spekel odlično sladico in potem žarel od ponosa, ko sem jo pohvalila. Seveda sem jo probala. Srčki so tile naši sončki… Hvala za njih.

In ja, itak da bo. Dan po dan, pa bo vikend.. 🤗

Nista sami. Jaz sem tukaj. V sranju do vratu, pa oprostite izrazu.
Saj bo punci moji, vse bo ok. Kako si že rekla Štefi? Na koncu je vse dobro. Če ni dobro, še ni konec.
Pošiljam vama, pa tudi vsem ostalim, topel objem, stisk roke, pozitivno energijo.
Vse bo dobro.

Maia, tudi tebi en objem.. Na koncu je vse dobro, ja. Če še ni dobro, še ni konec 😊.

Vsaj tehtnica si pri meni ne upa kazat slabo 🙈.