Motivacija za vsak dan!
Jaz sem od četrtka pojedla 2 krofa. Pa danes bom še enega, klinc živi se samo enkrat. Bodo šli kgji bolj počas dol, ampak iskreno do sedaj sem vedno relativno shujšala, pa sem še vedno dobila nazaj. Sicer z nosečnostima ampak vseeno.
Počasi pa ziher je moj moto. Če bo pa 2 kg na mesec bo pa tudi to dobro. Res se ne mislim več stradat.
Ojla punce!
Jaz imam srečo, da krofi pa res niso moja sladica. Vsaj nekaj. Ponavadi so preveliki in so mi preveč mastni. V četrtek sem pojedla enega domačega, malega. Ker sem ga sama spekla.
Drugače pa ja. Umetnost je živeti tako, da imaš vse, pa ničesar preveč. Tako pri hrani kot drugje. Meni trenutno ratuje. Se pa ne obremenjujem preveč. Tako da sem zadovoljna, naj ostane tako.
Pridna prvi alt, se vaje si se spravila! Doječa, ponavadi so okrogle zaklete, samo vztrajaj, bo že popustila!
Maia, danes sem se močno zdrgnila po stegnih, probat ni greh 😂
Hej.
Ampak punce, saj vem, da smo o tem že. Ampak wtf je fora, da ta moja shujšana sodelavka VES ČAS, VES ČAS govori o hrani, se zmrduje nad tem, kar drugi jedo, in na glas govori, kaj je danes že jedla, in vedno so to neke sladkarije oz. nezdrava hrana, kot bi vsem hotla dokazat, da ona tudi normalno je, da ji ne bi kdaj kdo rekel kaj v zvezi s hrano.
Grozno. Ja, moti me. Saj vem, ker se dotika moje šibke točke. Pa tudi ker je vsa narejena in oh in sploh.
Spoved – moji današnji grehi so: mah, raje ne povem….. Duša “privezana”, pojedla več kot sem planirala, upam, da ne potonem v bazenu, kamor se počasi odpravljam. Razmišljem, kaj bi bil moj letošnji post… lani je bila čokolada, zdajle pa ugotavljam, da je itak že vsaj 3 tedne, če ne še več, nisem jedla.
Bralka, je možno, da ti gre ta sodelavka že itak na živce? Imaš možnost, da je ne srečuješ? To je res zoprno, da si prisiljen biti v bližini osebe, ki ti najeda. Res pa je, da so razni prehrambeni “guruji”, ki so en članek prebrali, tudi meni nadležni.
Ja, adijo krofi. Saj jih ne bom pogrešala, ker res niso moja najljubša sladica. Sam ena pustna navada, spomin na otroštvo, pa na to, da mi je enkrat v pradavnini mož za zajtrk prinesel krof v posteljo 🙂
Včeraj sem res komaj splavala, prvih 20 min sem se počutila kot kamen in se komaj premikala v bazenu. Ampak sem bila trmasta in plavala celo uro.
Včeraj podlegla skušnjavi in za zajtrk pojedla krof. Sem pa potem pazila, da je bilo kosilo oz. večerja bolj skromna. In prehodila 11 km, naredila plank 2 x 60 sek. (naredim vsak dan).
Ne vem točno kako se naj lotim posta, pretekla leta je to bilo meso, vendar sem ugotovila, da bi bilo mogoče bolje, če bi omejila OH.
Bralka, sem imela podobno izkušnjo glede osebe, ki je non-stop nekaj pametovala in bila v vsem naj. Na mojo srečo mi sedaj ni treba z njo več sodelovati, ti pa ne morem povedati, kakšno olajšanje je bilo zame, ko je ni bilo več v moji bližini. Prav nek mir sem začutila. Hkrati sem si pa očitala, zakaj sem leta prenašala teror, namesto da bi ukrepala. V kolikor se mi bo še kdaj to zgodilo, bom takoj povedala kaj me moti. Moraš, zaradi lastnega miru in zdravja.
Vsem grešnicam in tistim, ki ste zvozile pust brez greha, uspešen post. Sporočite kaj boste v času posta črtale oz. omejile in kaj dodale.
Mah, ne bom se prepirala z njo, v našem kolektivu je tako, da ko je treba kaj rečt, vsi stisnejo rep med noge. Pa tudi ne vem, če bi sploh bilo kaj bolje, je tako samovšečna, da bi bilo isto, samo jaz bi mela pa še cmok v želodcu.
Plani za post? Jaz imam v glavi seveda cuker. Vidim, da je bolje, da kdaj pojem več OH, kot pa da si OH popolnoma prepovem, potem se mi pa utrga in se nabašem s čokolado. Za rekreacijo še ne vem, ali bom nadaljevala z dosedanjo, lahko pa bi opravila kako hojo več. Dnevi bodo vse daljši.
Evo jaz sem prav razmišljala čemu bi se lahko odpovedala v postnem času.
Še najlažje mesu. Nisem ravno nek oboževalec mesa. Apmpak res ni fora, če ne bi tega občutila kot odrekanje. In sem bila brez ideje.
OH – ni šans, da se odpovem,
sladkarije – 100% bi pogrnila pri tem izzivu. Alkohol – to je nekaj takega kot pri mesu, ni neke panike, se mu odpovedat.
Po vsem tem tuhtanju sem prišla na idejo, da bi bil zame konkreten izziv, da se odpovem hrani po peti uri. Razmišljam o delnem postu. 16 ur post, 8 ur hranjenja. Recimo od 9 do 17h. Še boljše bi bilo recimo od 7h do 15h, ampak ni izvedljivo, ker imamo “kosilo” lahko najprej ob 16:30.
Tako, najprej si rečem, da bom to peljala en teden, potem pa bomo videli kako naprej.
ZVJ, super ideja!!! V bistvu intermittent fasting. Jaz sem nekaj časa to počela, pred zimskimi počitnicami in se dejansko fajn obnese. Zvečer ne greš spat z zgago (mene to matra), zjutraj se super počutiš in teža gre dol, če se le ne bašeš preveč v vmesnih urah. Boš videla, mogoče se celo zgodi, da ti tudi sladkarije ne bojo več pasale.
To si dala pa super idejo, jo lahko ukradem? 😊🙋🏼♀️
OJla punce, spet pridno pišete. Najprej poročam o krofih..ki jih ni bilo na mojem jedilniku 🙂 Sem jih pa pekla včeraj za v službo in doma. Meni tudi krofi niso neka sladica, tako da to ni tok velik uspeh. Me je pa vseeno mikalo, priznam.
Glede izzivov se bom tokrat vzdržala dodatnih ciljev. Ta tede sem tako lačna, da bo izziv to, da vztrajam pri starem, haha. Saj kar se tipa hrane tiče sem pridna, ampak bi skoz nekaj glodala. Pomoje prihaja za mano smučanje, ker smo toliko gibali..se tolažim 🙂
Bralka in ZVJ, tale vajin izziv je super. Predvsem podpiram plan 1 teden! To je izvedljivo, in ko vama bo to uspelo, bo tooooliko volje za naprej. Aja, pa sploh dobro, ker se zvečer ne najesta, to tudi jaz zdaj prakticiram, ker me moja hrana zvečer sploh ne mika. Ponavadi so me nesli OH-ji in sladko zvečer. Potem pa zapacan želodec zjutraj, bljak.
Pridne bodite!
Aja Bralka, saj se ni treba kregat z njo, se pa tudi meni zdi, da je prav da ji na nek način poveš – poveš svoje meje. Zakaj bi ti nekdo “skakal” po glavi in tebi delal slabo voljo, ker jo moraš poslušati. OK, če se lahko umakneš, potem to ne bi bilo potrebno, če pa si prisiljena bit skoz ob njej, pa ja. Zaradi tovjega notranjega miru. In nimaš potem kaj imeti cmoka, ker smo skrbiš zase. Saj ni treba da si nesramna, je lahko čisto neškodljiva pripomba v stilu.. Micka, mene res moti ker toliko govoriš o hrani, se mi zdi, da se jaz že od tega redim 🙂
Dan je potekal brez mesa, joj kako lahkotno se počutim. Ta lahkotnost je moje merilo po kosilu, če sem lahkotna in imam voljo za pospravljanje po kosilu vem, da sem jedla pravilno. Ko pa jem naprimer špagete (bele) pa bi šla najraje na kavč, ker jih pojem preveč.
Moram se pohvaliti, da sem bila po dolgem času v rodnem kraju, kjer sem srečala veliko znancev, ki so bili navdušeni nad mojo izgubo teže!
Ja spet sem se morala prisiliti, da sem rekla hvala,.. Ampak je pa balzam za dušo! Prav res!
Ko imaš občutek, da nikamor ne gre, vidiš, da gre, ..
O, ste se razpisale včeraj in kovale načrte, fajn. Ugotavljam podobno kot ve, glede oh, lažjega počutja po pravi hrani, itd. Moj plan je predvsem zdravo živet – zdrava prehrana v zmernih količinah in gibanje. Torej tudi brez nekih dodatnih prigrizkov, obroki pa odmerjeni. Če mi to uspe, sem zmagala. Grem pa dan po dan. Za včeraj kljukica – v jutranje – dopoldanskem času jogurt, sadje, ovseni kosmiči, oreščki, za pozno kosilo pa kar so drugi jedli, vendar manjša količina kot sicer. Za gibanje 40 min hoje.
MaiaS, ti vidim, da kar ture prehodiš – 12 km pa še zdaleč ni mačji kašelj.