Najdi forum

Motivacija za vsak dan!

Draga Pikapolonica… takšna si in dokler ne boš začela delat na sebi ne bo sprememb. Kr neki čakat, odlašat in omahovat… Meni se zdi, da ni ene volje, da se smiliš sama sebi. Če bi ti jaz povedala svojo zgodbo… skozi kakšen pekel in kolikokrat sem šla… punca sprejmi se taka kot si…imej se rada, tudi če ne shujšas nic. To je prvo, imej rada svoje telo. Pogumno v kopalke in gasa v vodo, samo ne skrivaj se. Poglej koliko ljudi bi šlo v vodo, pa ne more. Ne more!!! Kile so najmanj in dokler v duši nisi pokvarjena je super, kile boš izgubila če boš le želela. Po moje ti res manjka volje. Ti pa verjamem da je težko… samo ko boš 35, 40, 44 kot jaz, bo še dosti dosti težje. In tudi ko boš začela, bo težko, ko se ti vrag ne premakne kam… samo vztrajat mesec, dva, tri, pol ti pride pa že v navado pa nočeš zaj… tud če gre po polžje…drugo pa je, da ostaneš taka kot si, nič narobe. Veliko nas ma viška Kg, celulita za izvoz, mišelink tam ko ni treba…viseče kože…ja… nič narobe… pa tudi verjemi, da večji del ljudi te še opazil ne bo…ne gledajo vsi samo tebe… pač saj ves, ne morejo biti vse lepe in suhe… morjo bit še katere pametne. In verjemi mi, pa si zapomni, ker presneto drži: DOBRE ŽENSKE NI NIKOLI PREVEČ!!

Sladkorcek zadela si. Tocno tako je kot si napisala. In enako mi je povedala psihologinja. Saj, dejansko vem tudi sama, da je res tako. Nimam se rada, ne sprejmem se. Zato pa hocem, da mi nekdo pomaga, ker sama ne zmorem. Se vedno bo vse na meni, ogromno moram delat na sebi, ampak s pravimi usmeritvami verjamem, da mi bo uspelo. Je pa to dolg proces in tega se zavedam. Ravno zato, ker si zelim vse to resit, sem poiskala pomoc.

Pikapolonica, glede kopalk in plavanja… ne odlašaj, ampak se spravi v vodo čim prej. Prej ko boš prebila led, lažje ti bo. Saj greš zarad sebe. Če se pa mora že kdo ukvarjat s tvojim izgledom, se pa samo nasmehni. Nasmejan obraz je vedno simpatičen, ne glede na kile. Se lahko skrije vsaka “barbika”, če se drži kot kisla kumara. 😃

Pikapolonica…poznam ta občutek. Ampak že nekj let, odkar imam otroke pomoje, sem se zmenila sama s sabo… Težko mi je biti v kopalkah samo prvi dan, prvič, ko se slečem. Potem si pa mislim, mah klinac…zdej so me vsi videli, zdej se lahko neham s tem ukvarjati. Druga stvar je pa..da itak vsi gledajo svoje telefone in te nihče ne bo opazil :-))))))

Malo heca, ampak Sladkorček ti je IZVRSTNO napisala, bravo SLadkorček! Veliko pomembnih stvari si napisala. Nekje sem enkrat zasledila eno misel enega strokovnjaka za psihologijo prehrane… “Kaj bi bilo, če ti povem, da ne boš do konca življenja izgubila niti grama teže. Če boš do smrti takšna kot si. Bi lahko živela tako, bi se lahko imela rada?”
Meni je to noro dobro vprašanje. Ali se lahko imamo rade takšne, kot smo. Če bi vedele, da bomo vedno take, da nima smisla čakat in upat na boljše čase, bi se mogoče lažje sprejele. BI mogoče lahko začele živet brez ideje, da bomo nekoč, ko, če bomo lepše, bolj suhe, bolj pametne…takrat se bomo pa imele rade. ZDaj se pa še ne moramo met. Smotane smo! Sej ni treba da smo popolne. Lahko pa se sprejmemo v svoji nepopolnosti. Lahko se imamo rade s svojimi težavami vred. NI treba da imamo “rade” svoje težave…nujno pa je, da imamo rade osebo, ki ima te težave…

Pikapolonica, jaz tudi “migam” v tej smeri, psihološki. Sem ugotovila, da je pogovor z nekom iz stroke nekaj, kar bi mogli redno delati vsi. VSI! To je tako kot trening za mišice…samo da je trening za dušo! Nihče ni popoln in spoznavanje samega sebe je po mojem mnenju velika stvar.
Res upam, da boš “začutila” svojo psihologinjo. Zelo je pomembno, da se ob njej počutiš “varno”. Da čutiš, da je tam s tabo in zate, ne samo, da ti deli nasvete.
Da te sprejme tako kot si in da ti drži prostor, da si lahko ti TI. Zraven ti pa daje zrcalo, da se spoznaš v luči, v kateri se u bistvu ne moreš sama. Včasih niti sami ne vemo kako delujemo in zakaj tako delujemo, dokler nam nekdo ne pokaže… Držim pesti. RES. Je pa dolga pot in vsak mini korak šteje!
To, da si izbrala terapijo kaže na to da SE imaš rada 😉 Iz tukaj začni…

Sem analitični tip človeka in meni je to verjetno pomagalo, pa številke so tudi moja stvar, računanje in štetje, tu sem domača in se dobro počutim.

Leta nazaj, preden me je življenje spravilo na dno, sem prebralanekaj knjig o osebnostni rasti in podoben new age đank, kar je v mojem takrat dokaj samozavestnem jazu sproduciralo dvome in verjetno botrovalo temu, da semse pozneje pgreznila še bolj, kot bi se sicer…

Nima veze to, želim povedat, da sem pobrala samo sebe z analiziranjem.
Kdo sem, kaj sem, kakšna sem, kam grem, zakaj grem, …, skratka, počasi sem secirala samo sebe in se sprejemala tako kot sem. Mislim, da je bistvo sprejemanja poznavanje samega sebe. Vsi mi imamo neke svoje predstave v glavi, kakšni smo, a to so največkrat neke naše iluzije, bodisi v pozitivno ali negativno smer, potem so pa tu še neke naše želje, kakšni si želimo biti, nekatere od njih realne, marsikatera pa zelo nerealna in na koncu dobiš en šmor, ki te samo zmede in tlači dol, ker ne veš osebi ničesar!

Poces je dolgotrajen, ni pa potrebe, da se vleče v nedogled. Dejansko lahko v enem letu narediš ogromne premike, take, ki se konkretno poznajo, potem pa samo nadgrajuješ, to pa itak počneš vse življenje, ta proces nadgrajevanja se nikdar ne zaključi.

Zdaj boš imela strokovno podporo, ti bo lažje, vmes si pa vzemi čas zase tudi sama, razmišljaj in raziskuj, kdo si, kaj si, zakaj si,…, in ob teh spoznanjih se vprašaj, zakaj nisi zadovoljna, zakaj misliš, da si slabša od drugih, skozi taka vprašanja in odovore prideš do zaključka, da dejansko nismo nič slabši in boljši od drugih, smo samo ljudje, s svojimi plusi in minusi, ki so definitivno oboji samo naši, edinstveni in unikatni, to je pa tisto, kar največ šteje!

In potem, ko se sprejmeš točno takega, kot si, se ti odpre popolnoma nov svet! Neprecenljivo!

Srečno!

Štefka, danes zjutraj, 72,2… kar je tam nekje kot v začetku junija…prizanesljivo in solidno 😉 … očitno je cca 2 h čistega plavanja (ne samo namakanja) na dan pomagalo.
Zdaj pa..??…!!!

Ma hvala, hvala, hvala vsaki posebi za vase besede! Sem zadovoljna, ker ste tu z mano in mi svetujete, spodbujate. In ceprav se ne poznamo, tudi tu sem nova, mi to zelo veliko pomeni. 😊

Kako kaj ve, ste se kaj “ulenile” sedaj ko je vrocina?

Prvi alt, odlično!
Jaz pa danes 72,9….dvojka je spredaj.. Saj ne morem verjet! 😎😎
Jaz bom manj večerjala in več migala.. Moram si nek program vaj naredit. Tiste pocepe sem delala 14 dni in potem ne več..
Kaj boš pa ti?

Sam hvalim se, prav maš. Tudi jaz sem poiskala strokovno pomoč.. iz drugih razlogov, ker me je bivši uničeval mene in moja otroka. Mama me nikol ni imela rada, vse mi je bila faus itd… problem na problem. Ostala sama ta vse z dvema malina otrokoma in kreditom od bivsega. Noro! Potem pa sem začela s pomočjo spoznavati izvor težav… in s tem spreminjati in spoznavati sebe. Je bila pa tudi doooollgaaa pot. 10 let. V vezi, ki je bila že od začetka obsojena na propad ( ker sem samo jaz vlagala vanjo in držala vse skupaj) pa sem bila 16 let. Oklepala sem se je zato, ker me nihče v primarni družini ni imel res rad. Pa še… zdaj sem tu kjer sem… vse dosegla sama in grem naprej. Fronte odprte povsod… zato je slo tako počasi.
Drugače pa punce… včeraj sem lepo počivala v senčki in sem načrtno pol ure opazovala ljudi, kar ni v moji navadi. In vam povem, da niti en ni bil popoln, ne moški in ne ženska. Popolno sem gledala postavo, skladnost, simpatičnost in obnašanje. Res je da so ene punce z izklesanim telesom, samo potem ni prsi ali pa obraz ne štima. Ena bi bila super, postava, lasje, pa potem revica cel obraz taki rjavi veliki fleki. Res vsak ima neki svoj problem in more živet s tem. Pol moški enako. Še najboljše grajeni z lepo postavo so bili taki mali cvergliji. Sej poznate tiste male petelinčke. Jim je manjkalo vsaj 30 cm visine. Tako da drage moje ni popolnih, vsaj v Čatežu ne. Js se prav fajn počutim s trenutnim kilam, kljub se odvečnimu spehu, celulitu itd. Ko vem kakšna sem bila zadnjih nekaj let. Danes se, pol pa domov. Čaw!

Prav imaš Sladkorček glede problemov – vsak ima svoje. Ni se vredno obremenjevat s tem, kaj si kdo misli o nas. Uživaj še današnji dan. 🙂
Štefka, danes sem si “predpisala” lahko poletno hrano (jogurt, sadje, zelenjava, ostalo za prilogo) in od gibanja vsaj 1 uro na dan (junija sem to skoraj realirzirala – kako minutko manj). Pikapolonica, ker vemo, kako je z miganjem v vročini, si bom za poletno rekreacijo priznala tudi (intenzivno) pospravljanje kleti :))

Punce, jaz sem tik pred dopustom in vam povem… Končno! Dosti imam. Službe, družbe..v službi 🥴.
Mal odklopa V Sloveniji.. Upam na veliko miganja in dobro hrano in nič težav z želodcem.. Če bo šlo takole naprej, ne bo treba na preiskave. Jeeeeej.
Prvi alt, dajva. Jaz bi rada na 72!

Se mi je zdelo Štefka, da te nekaj muči. Držim pesti, da preživiš lep dopust in da ti zdravje služi. Je pol mal lažje dihat v službi in sicer 😉

Maš prav prvi alt..ti me očitno že čez računalnik čutiš :-))))) Sem mislila, da bo samo to in da bo po dopustu vse lažje. Pa sem danes dobila še en dodaten paket skrbi…ena covid pozitivna oseba v moji “okolici”. Zdaj pa imam ta moj “dopust” in čakanje na to kaj se izcimi iz tega.
Že kašljam :-))) Psihosomatika dela, ahahahahahha. Mal heca…saj bo vse ok, vem da bo. In da je to samo mali test, da vidim, če sem naredila kak korak naprej s prenašanjem tega stresa.

Štefka, taka je naša realnost. Včasih nam je lepo, včasih težko, kdaj tudi evforično in potem kdaj tudi kruto. Ampak na koncu se vse reši. 😊
Drži se. Ostani zdrava.

Štefka1, vse bo uredu. Občutek je pa neprijeten, pa skrbi kaj bo, če bo. Jaz sem bila letos 2x prepričana da mam covid19, pa tako dolgo je trajalo.. zdaj je menda že toliko mutiral virus, da je malo blažja oblika, če je za verjet epidemiologom iz Nemčije. Drugače sem se vrnila z dopusta z istimi Kg kot sem šla. Je že to uspeh, ker ni bilo pretiranega gibanja, je bilo pa več hrane. Tako da sem se vedno na 75,2. Prebava malo bolje, pač zobam te suhe slive.. vsaj 3x na teden. Danes delam malinovo marmelado, prvo rundo. Berem, da ste vse pridne, prvi alt, Štefka. Štefka moja, ti si me pošteno prehitela, napadaš 72, medtem ko se jaz mucim z 75… no, če sem iskrena dobrih 7 dni sem cist na izi in ni slo za hujšanje temveč vzdrževanje. Moram pa napisat, da sem se fajn počutila v kopalkah, nisem se trudila nič skrivat mojih oblogic. Kako šele bo, ko jih bo se 5 manj. Dobivam pa nazaj tudi malo več mišic, kar je sploh ok. Lep vikend vam želim. Mi gremo danes v travnik.

Punce hvala, saj vem da bo ok. Sem kar OK glede skrbi.
Mi smo na dopustu. Sicer brez druženja in zadrževanja v notranjih prostorih. Malo spremeni vse skupaj, ampak mi se imamo vseeno super. Ko je pa toliko lepe narave v Sloveniji. Včeraj 800 visincev in 16 km hoje. Danes dan na off.

Sladkorček, bravo za kopalke in počutje v njih. To je to! Ko malo delaš na sebi, torej shujšaš, se okrepiš, potem se dobro počutiš v svoji koži, tudi če objektivno ni vse perfektno. In ljudje čutijo to energijo in tud izgledaš lepše, ker se dobro “nosiš”.

Tudi jaz sem super, pa objektivno še nisem. Vse obleke mi lepo stojijo, našla še stare športne jakne, ena boljš kot druga. Sem imela problem parkirat za dopust. Kar naenkrat kup novih oblek 😂😂.

Lepo bodite punce! Pa javljajte se še kaj.

pri nas že spet…
Tragedija!
Ne nam direktno, a pri zelo dobremu in dolgoletnemu prijatelju… OTROK!
Samo še jokam… Ma, jebeš in hujšanje in korono in službo in vse skupaj v pm!
Se bo tole sploh kdaj nehalo????? Vsakih par mesecev udari jebena Matilda, če ne pri nas direktno pa pri naših dragih… :(((((

Sam hvalim se, iskreno sozalje. Drugega enostavno nimam kaj reci 🙁

O moj bog… Ni hujšega.. 😰😰😰

Sam hvalim se, enim res ni prizanešeno. Mi grejo kar kocine pokonci, tud če osebno ne poznam. In moram priznat, da sem kar mal bol panične sorte, ko gre za zdravje in varnost otrok in mladine …

New Report

Close