Aja, včeraj sem se tehtala zjutraj – 78,6 kg 😂😂. Danes se nisem, ker nismo doma. Bi bilo še manj ker se m bila 3 dni na postu. Ampak bodimo realni. Ko se napolnijo prebavila bosta ene 2 kile več. Tako, da če bo ostalo pod 80, bom vesela. Javim čez par dni, ko bom doma pri vagi.
Je pa bilo lepo videt to cifro 😎

Točno vem, o čem govoriš, le da je moja pot bila malo drugačna, ampak ljudje smo si pač različni in izbiramo različne poti…

Lahko pa recimo primerjam svoje lansko leto s tem, kar se tebi zdaj dogaja.
Mene je lani rešilo samo hujšanje, fokus na hujšanje in nič drugega, če tega ne bi bilo, bi verjetno končala tako, da se še leta ne bi pobrala, mogoče se pa tudi nikdar ne bi.
Kolikor je težko in včasih zoprno in včasih tudi brezupno, je bilo zame hujšanje en temelj, ena trda osnova, ena nespremenljiva stalnica in dejansko edina stvar v lanskem letu, pri kateri sem lahko imela kontrolo nad tem, kaj se dogaja, ker vse ostalo se je razpadalo na vseh koncih in krajih, hujšanje mi je pa dajalo tisti potrebni občutek, da imam še vedno vsaj en del življenja v svojih rokah.

Tebi se zdaj dogaja enako, fokus imaš na projektu, ki si se ga lotila in daje ti občutek kontrole nad življenjem, da le nekaj držiš v svojih rokah in imaš vpliv.
Samo vztrajaj! Super si! Sem zelo vesela zate, da se ti stvari spravljajo v red na vseh področjih! :))

Kupi kopalke!
Lani sem se večkrat zelo skeptično odpravila po nakupih, na koncu pa presenečeno ugotovila, kako mi paše vse, kar probam! Tudi večina kopalk!

Postava se pa spremeni, nekaj s hujšanjem, nekaj pa z leti. Mogoče bo pa zdaj čas, da kdaj oblečeš tudi krilo :))

Bravo!
Čestitam!

Evo, vidiš da ti pomaga, malo te premakne moje “kurcanje”, malo te ponesejo punce, ki so naspidirane, pa bo šlo!
Samo ne zdaj spet zaspat na lovorikah ali pa zarit glavo v pesek… Vztrajaj! :))

Štefla, čestitke za realizacijo plana in tridnevni post. Res srčno upam, da si sedaj ok, da si rešila gastritis. Čez zdravje ga ni. Z leti to občutiš. 😊
Sicer pa, danes za mano spet en lep pohod, dobrih 12,5 km z enim konktetnim vzponom vmes. Jebela je naša občina lepa. 😃

Prvi alt, mislim da sem naredila en dober korak k ozdravitvi. Danes jem po malem, ampak bi kar skoz nekaj jedla 😂. Želodec je zadovoljen.
Drugače se bom pa zdaj obnašala malo bolj previdno. Brez pregreh, pa večkrat po malo, pa ne zvečer pred spanjem. Prejšnjic sem prehitro pozabila na prepovedi in sem jih dobila po buči.
Če osvojim te nove omejitve, bodo kile kar letele… Ahahahaha.

Bravo za tvoj pohod! Itak je veliko lepega v domačih občinah, zdaj jih bomo vsaj raziskali.

Jaz imam končno energijo in zdravje za daljše sprehode! Hvaležna!

Štefka 1 Čestitke. Jaz sem za tabo… in tudi ostale. Lep dan!

Sladkorček jaz sem za tabo 😉. Ko 3 dni ne ješ, je seveda cifra nizka. Realno bom videla konec tedna ko bom doma. Kakorkoli, itak gremo vse v isto smer, vsaka pri svoji točki..

Jaz sem danes vstala zgodaj in šla nandooooolg sprehod. 1 uro 15 minut po okoliških poteh. Tukaj je tako lepo, pa ptički pojejo. Mi je bilo res toplo pri srcu. Pa končno si moje telo želi miganja. Prav želim še razmigat, čisto sem “trda”, 6 tednov mirovanja je čisto predolga doba. Ampak včasih te pač situacija prisili. Potem si bogatejši za novo izkušnjo kako pomembno je gibanje in kako hvaležne smo lahko, da to zmoremo..

Očitno sem sama. Na forumu, v borbi sigurno ne 😂😂😂.

Jaz pridna, hodim na sprehode vsako jutri, dobro uro ponavadi. Pa potem še čez dan malo. Imam kar musklfiber v mečih, ker nisem več navajena.

Jem precej manj, kot sem včasih. Manjše obroke in lahko hrano. In po cca 17 ne jem več. Tega si pred 2 mesecema ne bi predstavljala. Zdaj je pa že nekako normalno. Upam, da mi bo tudi naprej “tako lahko”. Glavno da nisem lačna.

Kako gre vam, punce? Vse delate?
Naj vam dobro teče karkoli ste si zastavile s hrano in gibanjem. Jaz se bom javljala dokaj redno.

Štefka 1, nisi sama, jaz vas skoz spremljam, samo ni kake spremembe pri meni, pa se ne javljam. Že nekaj časa sem na 78,8 pa zdaj so glih tisti dnevi v mesecu, tako da sem včeraj malo več jedla kot ponavadi, pa še malo sladkega. Danes se nisem tehtala, ker bi bilo morda malo več. Gibljem in migam vsak dan, včasih samo 30 minut, drugič uro ali več. Večji del mi je v užitek, včasih pa muka da te kap. Posebej, ko delam po p. bejbi, pa ko so za vajo kakšne sklece. Teh nisem nikoli ne marala in ne znala delat. Samo se ne dam, se trudim in jih delam kakor zmorem. Jezi me predvsem to, da ima res večji delež pri hujšanju hrana kot gibanje. Če bi bilo obratno, bi se jaz že spogledovala z 70 in ne da mi je 75 tako daleč. 3,8 Kg bo kar težka izgubit. A se ne dam. Včasih sem se potem zaradi obupa in jeze, ker ne gre tako hitro dol pošteno nažirala, zdaj pa stisnem zobe in guram naprej. Ko bi vsaj šlo malo hitreje. Hvala bogu pa tudi gor ne gre, če se bolj najem. 80 in več ne želim več videti. Borbamo naprej!!!

Štefka, jaz na ta način, z manjšimi obroki vzdržujem težo brez problema. Tudi sama sem imela težave z želodcem in to me je rešilo. Tako sem prišla iz treh obrokokov na 5 in lahko jem vse, izogibam se edino sladkarijam.
Zdaj mi je občutek lahke sitosti prijeten in sem ga osvojila.

O, hvala da sta se javili, lepo je v družbi.

Sladkorček…“Včasih sem se potem zaradi obupa in jeze, ker ne gre tako hitro dol pošteno nažirala, zdaj pa stisnem zobe in guram naprej.”…BRAVO! Če si to osvojila si na dobri poti. Ja, hrana je res večina..včasih so rekli, no še zdaj rečejo…”you cannot outtrain a bad diet”. Tudi jaz sem športnica in istočasno rada jem, tako da te popolnoma razumem.
Enkrat boš našla en sistem, ki ti odgovarja. Vsi pristopi, ki jih ljudje poskušamo so na nek način poskus, da s “predpisanimi” omejitvami zmanjšamo vnos kalorij. Enim ustreza, da po 18 ne jedo…enim da jedo brez kruha, eni štejejo kalorije, eni pa pri obrokih jedo več zelenjave, da jih napolni. Vsem je skupno to, da na koncu dneva pojedo manj, kot bi sicer…Upam, da čimprje najdeš nekaj zase. Moje želodčne diete pa ne priporočam :-)))))

Anabina najlepša hvala z tvoj zapis, si me malo potolažila. Ja, ob taki dieti ne bo težko shujšat…vem, da sem v deficitu. Ampak si zaradi strahu pred poslabšanjem tud približno ne dovolim grešit. Tako da na žalost sem očitno rabila zdravstvene težave za premik naprej…
Ampak če pomislim od daleč…tak način prehranjevanja je na dolgi rok tudi najbolj primeren in upam, da sega bom držala še dolgo.

Aleluja, od jutri dalje gremo lahko kamorkoli v Sloveniji, ne da bi se morali zaradi tega zagovarjat. Aleluja! Diham. 😃
Štefka in Sladkorček, tudi meni je lažje migat kot pa odrekat se hrani. Moj glavni kurjač kalorij je bilo plavanje. April pa mislim, da mi bo prinesel nekaj plusa na tehtnici… ne ravno veliko, vendar dovolj za zategnit ročno… krivim stres.

Ja, evo, pa bomo malo bolj frej. Jaz sem sicer že prej imela dovoljenje it čez “mejo”, ampak bo vseeno bolje zdaj.

Jaz moram reči, da mi kar paše tale karantena. Sploh zadnje 14 dni, ko se je zdravje mene in mojih malo umirilo.

Neka umirjenost, brez hitenja, domača hrana, sprehodi.. Za dušo. Treba je to izkoristit. Vsaka situacija prinese dobro in slabo.

Danes že jutranji sprehod in potem po dolgem času nekaj vaj za hrbet in roke.
Mali koraki..

Jutri se tehtam, da vidim kje sem 😂.

Prvi alt, mislim da smo tudi mi pripravljeni na psička. Tile jutranji sprehodi so zlata vredni..

Tudi mi smo šli kdaj v sosednjo občino, razlogi so bili konkretni. Sam že občutek, da te lahko kadarkoli vstavijo in se moraš zagovarjat, zakaj si tam, meni ni fajn.
Karantena – v vsem tem času sem bila do sedaj 3 dni na dopustu, ostalo pa… Ja, bi mi pasal kak frej teden, odmislit vse skupaj, uživat doma.
Pes? Jaz si brez našega ne predstavljam več življenja. Nimam besed, s katerimi bi opisala to navezo. :)) Si že kakšnega našla, Štefka? Sicer pa, uživaj, dokler ti je dano.

Živjo!
Pes, ja! Prve pol leta te občasno spreleti “kaj nam je tega treba bilo”, ampak kmalu zatem je pa to ena sama ljubezen. Tudi pes se umiri, začne malo bolj ubogat, pa tudi ti ga spoznaš v nulo. Je pa treba razmislit o velikosti, kam ga boste dali, če ne bo mogel z vami, itd. Mi ga zjutraj samo spustimo na vrt, sprehod je popoldan. Dejansko ga lahko prilagodiš po svojem načinu življenja.
Ampak dejansko se jaz ne bi spravila tolikokrat ven, če ga ne bi imela. Mi ni težko sami it nekam, ampak prav na sprehod bi šla pa res manjkrat.
Iskreno povem, da je tudi meni karantena, do neke mere, ok. Mir, nič frke, prevozov. Imam tako stara otroka, da oba ostajata doma, se ne vračata v šolo. Zadnja leta sem postala malo zaprta, se rada družim samo z določenimi ljudmi, zato zdaj nisem posebej trpela. Do zdaj sem hodila v službo dva- do trikrat tedensko, zdaj bo spet lepo treba. Je pa pasalo bit malo doma sredi tedna. Bom morala spet malo bolj razmišljat, kako bom s hrano, si prinesti kosilo. Pa vstajat malo prej. Zdržimo iz dneva v dan!

Ja, nakup psa ni majhna odločitev. Psa si od nekdaj želim-o. Ko sem odraščala sem imela vedno psa ob sebi. Zdaj so otroci večji in lahko razmišljamo. Moj edin zadržek do zdaj je bil, da bi radi več potovali z avioni na daljša potovanja…in tukaj pes ne more zraven. Zdaj, ko teh potovanj itak ne bo 5-10 let, je pes zopet opcija 🙂

Nimamo še konkretnega ogledanega, bo pa moral biti mladiček..da ga bo naš mačkonar sprejel…in obratno. NI mi do pasem, čeprav morda na koncu tudi to. Za mene je vseeno, če je iz zavetišča. Samo da je neke srednje velikosti, ne prevelik…. Tak da se lahko pelje v avtu na sedežu. Da ne zavzame pol prtljažnika :-))))
Otroka sicer navijata za zlatega prinašalca…se popolnoma strinjam, edino velikost… No, nekaj bo še. Ne še jutri, ampak upam, da kmalu.

Kakšne velikosti in pasme pa imate ve? Priporočate kaj?

Mi imamo bostonskega terierja. Ni tako poznan, zamešajo ga s francoskim buldogom (poguglaj, s telefona ne znam pripet slikce). Majhen, so od 6-10 kg, naš nekje vmes. Nor pes! Izjemno aktiven. Ves čas bi se igral. Hodit mu ni problem. Je pa zaradi gobca občutljiv na vročino, poleti ga je treba pazit, da ne nori preveč na soncu. Za nego in vzgojo ni težaven. Rad pa tudi spi. Če se nam nič ne da ali je slabo vreme, ga začnemo čohat in zaspi 🙂
Zelo se naveže na tistega, ki ga določi za lastnika. Ves čas hodi za tabo, rad se stiska k človeku, rad pride na posteljo, tudi pod odejo. Naš ne pušča veliko dlak, na srečo res malo, eni te pasme puščajo več. Zdravstveno je malo bolj občutljiv. Ampak ga ne bi zamenjala za nič na svetu, res je faca!

Kužek, pes.. Želim si ga že dolgo, ampak naša hiša je večinoma prazna čez dan in ne vem kaj bi delal sam doma, ga raje nimam, kot da bi bil prepuščen sam sebi in cel dan čakal na večerni sprehod. Težava je tudi, ker ne vem kako bi se odločila za določeno pasmo, ker so mi vsi všeč. Sicer pa jih je na srečo pri sosedih in prijateljih veliko in z vsemi prijateljujem.☺️

Mi imamo enega velikega kosmatuha. Kot je rekla Bralka, tud pri nas je bilo prvih nekaj mesecev namenjeno prilagajanju, pasja šola je prav prišla, tud za nas, ne samo za psa. Se strinjam, pasma ni toliko pomembna kot to, da ga prav vzgojiš. Yorej čas in potrpežljivost pa doslednost prav pridejo. 😉