Kaj bomo jedle?

Punce, kakšne ideje za nizko kalorične in hranljive jedi, ki našemu hujšanju ne bodo delale škode, a so sestavljene iz živil, ki se lahko dolgoročno enostavno hranijo?

Mi imamo manjšo skrinjo v sklopu s hladilnikom, en predalček zelenjave, en predalček mesa in en predalček z nekaj juhe, golaža in sarm, tega je za par obrokov in to šparam, če zbolimo in ne bomo mogli kuhati. Ostalega je nekaj, a je prostor omejen in s tem tudi zaloga.
Nekaj imamo zelenjavnih konzerv, nekaj moke in testenin, krompirja, v bistvu imamo največje zaloge OH.

Torej, kako se prehranjevati v tem času, ko sveže sadje in zelenjava ne bosta dostopna, a prostora za shranjvenje zamrznjenih ni?

Pri nas bo glavna zelenjava zelje, sveže in kislo, oboje ima spodoben rok trajanja in ne zahteva nekega posebnega shranjevanja.
Drugo glavno živilo bodo jajca, ki se tudi dokaj enostavno shranjujejo in imajo ogromno hranil v sebi.
Tretja pa izdelki iz moke, kruh in testenine, ki se spet enostavno shranjujejo in imajo dolg rok uporabe.

Zaenkrat imamo še vsega dovolj, razmišljam pa o času, ko se bomo trgovinam zelo izogibali in v njih dejansko ne bo vseh živil na razpolago.
Kaj bomo kuhale in jedle?

Bralka, ne vem, kje živiš, vendar če se le da, bodi čim več v naravi. Psa imaš, če se prav spomnim, uživaj z njim. Naš ful uživa, ker se sedaj vsi okol njega motamo. 😄. Drugače pa, bo minilo. Marsikaj smo že preživeli in bomo tud to.
Sam hvalim se, pametno razmišljaš glede hrane. Mi imamo vsaj zalog mesa in zelenjave nekaj več, polno skrinjo (tako je praktično tekom celega leta). Bomo pa verjetno pogrešali sadje, zelenjavo in kakšna jajca, ki se v normalnih okoliščinah pri nas uporabljajo v res velikih količinah (najstniki, športniki, priročno in hranljivo živilo).
Ampak – bomo že, sam da bo zdravje. Hujšanje je trenutno v nekem xy planu. Se pa vseeno zavedam, da ni pametno popuščat tej potrebi po “nečem”, kar je (bila) običajno potem hrana. Upam, da se oglasi še katera, pol vemo, kako smo. 🤗

Bravo za tak načrt okoli hrane!
Mi nismo tako pridni, imamo zdajle nekaj več zaloge delikates, konzerve (golaž, kumarice, pesto, take stvari), mesa, kolikor ga imamo vedno v treh predalih “skrinje”, pa seveda vse, kar je OH. Lahko spečemo vedno pico, palačinke. Ja, ni najbolj zdravo, je pa nekaj.
Hja gibanja bo vseeno manj, imam psa ja, ampak kar nekako (še) ne upam na daljše sprehode, malo ven proti vasem.
Za zdaj ne posegam po cukru, jem pač OH za kosilo, če imamo to, potem pa v bistvu zaključim in je en tak intermittent fasting. Se mi zdi, da se obnese. Nič ne grizljam ali se nalivam s kavo, pijem čaj.
Kljub izolaciji, občasno bo treba v trgovino, kar bojo meli, bojo meli.
Pa za kosilo si ne vzamem veliko porcijo.
Velik izziv za nas vse, psihično še posebej.
Hvala za vaše tople besede! ❤️

Meni se je tehtnica spustila na okoli 68,5kg, torej vrtim se za pol kilce manj kot 2 meseca :))
Ne bo dolgo trajalo, ker sem že včeraj napadla piškote! eh…

Ravno prejšnji teden sem pisala o tem, kako sem se lani oprijela hujšanja kot rešilne bilke, niti približno nisem imela v mislih današnje situacije, ampak evo, bom ponovila, ker mislim, da nam bo vsem prav prišlo.

Ko je kriza, takšna ali drugačna, nima veze, kaj se nam zgodi ali dogaja, dejstvo je, da nam kriza spodnese tla pod nogami in se nam vse podira, takrat imamo občutek, da izgubljamo kontrolo nad svojim svetom in ta občutek je za.jebana stvar, saj nam poleg vseh težav, ki jih imamo, odnese tudi psiho in možgane v p.m.!

V takih časih je pomembno, da se oprimemo nekih naših lastnih stalnic, ki jih imamo, takih, ki jih lahko kontroliramo, katere lahko načrtujemo, si postavljamo cilje in jih uresničujemo, to nam daje občutek, da imamo še vedno nekaj pod kontrolo in da se ni podrlo ravno vse okoli nas!

V tej naši skupinici je hujšanje tisto, kar počnemo že nekaj časa in kar imamo lahko pod kontrolo, kar lahko načrtujemo in dosegamo cilje, pa naj ne bo edini cilj 2kg manj kot prejšnji mesec, cilj naj bo predvsem kratkoročni, dosegati plan prehrane dan za dnem, ker tega lažje uresničimo in nam da prej občutek vrednosti, dejansko nam vsak dan znova pove, da zmoremo.

In dnevne rutine! Kljub temu, da nas je večina doma in da ne hodimo ven, dajmo si vsak večer narediti načrt za naslednji dan, kaj bomo počele, kaj naredile, kako bomo preživele dan mimo obveznega kuhanja in pranja perila, vsak dan si dajmo obveznost, da naredimo nekaj, kar že dolgo odlašamo, a se nam nikoli ne da in da naredimo nekaj, kar že dolgo odlašamo, ker nimamo časa, a v tem bi uživali!
Torej, načrti, ti nas pokonci držijo, pa vsak dan nekaj koristnega, nekaj kar smo odlagali in nekaj za dušo!
(od tega sicer ne bomo shujšale, je pa nujno za ohranjanje zdravega duha!)

Sam hvalim se, super si tole napisala in hvala ti za te besede! Se povsem strinjam s tabo.
Vstopili smo v obdobje, ki za nikogar ni lahko. Počasi se privajamo na nov način življenja, občasno je čutiti rahlo gnečo, ampak nekako nam gre. Kljub temu, da smo naredili nekaj zaloge, opažam, da se hladilnik kar hitro prazni, sem že pozabila kakšna je poraba kadar smo vsi ves dan doma. Najprej bomo seveda pojedli kar je svežega in ima kratek rok trajanja, naslednji teden pa tako napovedujejo slabše vreme in bo ponovno zadišalo kislo zelje ali repa, poleg pa kakšen matevž. Prehrana se je spremenila samo v smislu na bolje, jemo ob »normalnih« urah, lokalne pridelke in doma pripravljene obroke. Ko le ne bi bilo tega črva strahu pred boleznijo, bi bilo tole obdobje miru in počasnega tempa pravzaprav eno lepših. Tako pa je potrebno skrbeti še za psihično počutje, stalna borba z mislijo, kaj pa če se zgodi…Trudim se, da sproti odganjam črne misli, dopoldan se zamotim z delom za službo, popoldneve sem na vrtu, ni kakšnega konkretnega dela, mi pa prija sonce in svež zrak.
Še tole: danes sem se stehtala, tako malo kilogramov nisem imela že leta. Do cilja, ki sem si ga zastavila, me loči še slab kilogram. Saj ne, da nisem vesela. Sem, ker se mi je trud poplačal, ker sem v teh slabih treh mesecih naredila ogromno spremembo pri prehrani, pri gibanju pač ne (izvajam samo plank), ampak vseeno…Ko bi le vsi ostali zdravi. Samo to.

Sam hvalim se, dobra dejstva si navedla. Moje rutine se niso tako bistveno spremenile, vseeno pa psiha dela svoje. Nekako bolj napeto je vse… pa nekam zelo se mi kaže, da kar je prepovedano, je bolj zaželeno. Običajno grem 1x na teden ven na kavo ali pa še to ne. Danes se mi je pa tako lušta in vse frendice bi imela zraven… 🙃
Pa pismo, da Štefko pogrešam…

Bravo!
Čestitam za novo najnižjo težo! :))

Gibanje…
Iščem kakšno aplikacijo za domačo telovadbo namenjeno seniorjem, ker kaj več kot oni itak ne zmorem 😀 😀
Sem pa aktivna doma, včeraj sem namenoma cel dan nosila telefon v žepu, da mi šteje korake in rezultat dneva je bil nekaj čez 7.000 korakov – glede na to, da nisem šla ven, sem se vsaj nekaj premikala…
Danes moram ven, ker drugače me bo pobralo! (haha, lani tega problema nisem imela, moj maksimum je bil verjetno 200 korakov 😀 😀 )

Jaaa, kaaavaaaa v lokalu! 😀
Prisegam na turško kavo, ampak zdaj bi mi tako pasala ena dobra dišeča kavica v lokalu 😀

O prepovedanem pa sanjam že od petka! Še dobro, da se ne grem domače peke, namenoma(!!!), ker drugače bi požrla pol pekača domačega peciva!
Tako bi jedla sladkarije, da se mi že skoraj meša, pa ne čokolado, ampak prav peciva, kolače, štrudle, s testom, pa niti nisem ljubitelj sladkarij iz testa, ampak čokoladnih in kremastih, zdaj bi pa kar piškote in kolače in ne vem kaj jedla…

Zaenkrat NE PEČEM! Bomo videli do kdaj, po moje ne bom zdržala še dolgo…

Živjoo!

Tudi sama hujsam in sem ugotovila, da so kaše (ovsene, prosene, ajdove) najboljše, v smislu da dolgo zdržijo, so zdrave, okusne in jih lahko zmešaš z vodo, torej mleko ni nujno. Tudi kakšni oreščki, riževe ploščice,in suho sadje je primerno in obstojno 🙂

Drži maias svojo najnižjo težo. Pa saj zdaj si otak na konju. 😉
Neja5, lepo da si našla kosmiče oz. kaše. In ti uspeva hujšanje?

Moram reci, da mi sedaj, ko smo doma gre vedno slabse. Gibam se sicer veliko vec ampak se tezko zadrzim pri hrani.
Kako gre vam?

Kompenziram. Jem nizko kalorične zelenjavne čorbice brez krua, da lahko potem pojem nekaj visoko kalorično sladkega.
Že tako sem mahnjena na sladkarije, zdaj sem pa še bolj! Jedla bi samo cuker na cuker in eno samo konkretno hrano.

Zaenkrat se držim v limitu kalorij.

Včeraj sem šla ven hodit :))

Mislim, da nas stres malo heca, ker ne glede na to, koliko smo prizemljeni in nismo v paniki ali strahu, je vseeno v nas neka napetost, stres, ki išče konkretno hrano.
Poleg tega smo tudi več doma, več časa za kuhanje, več časa za hranjenje…

Iz te krize lahko pridem za 2 številki manjša ali za 2 številki večja 😀 😀
Upam samo, da se ne bom najprej povečala za 2 cifri in potem zaradi pomanjkanja hrane zmanjšala za 4…

Pozdravljene, punce!
Da se še jaz malo javim.
Glede hrane mi gre ok. Nekako sem se odločila, da v tem času s kosili ne bom komplicirala. Če imamo meso s prilogo, priloge ne vzamem ali pa jo res samo poskusim, če pa jemo testenine, pico in podobno, pa jem to, mogoče manjšo porcijo. No, potem je pa v bistvu poleg zajtrka (ki je tudi “kruhast”), pa kakšnega jabolka ali jogurta vmes to že kar to, kar se tiče hrane na dan.
Opazila sem pri sebi nekaj zanimivega – v bistvu sem manj lačna oz. se lažje zadržim. Prve dni sem bila v blazni stiski, tesnobna in tisto me v bistvu odvrača od hrane. Zdaj sem bolje, očitno pa jaz več hrane, kofetkov itd. “rabim” v vsakdanjem stresu. Doma smo v enem brezčasnem času in mi znese. Drug teden moram delat. Mi ni preveč prijetno.
Gibanje je pa katastrofa. Res se držim doma, s kužkom sva veliko na vrtu, on ima gibanja mogoče še več, jaz sem pa do zdaj naredila en trening. Tole bo treba pojačat.

Tudi sama sicer jem dokaj normalno (manjše) obroke, bi pa z veseljem (še) več cukra (se držim “do 3 na dan”), … Sem med tistimi, ki hodimo na šiht, je napeto, predvsem psihično naporo, ampak v tistem času res nimam časa misliti na hrano.
Gibanje ohranjam v naravi, upam da bo to možno še naprej, drugače bom pa začela meditirat. 😊
Sam hvalim se in Bralka, dobro razmišljata. Naja5, meni uspe pribremzat pri hrani z mislijo, da bolje da pustim hrano z daljšim rokom uporabe (sem sodi tudi večina kupljenih sladkarij…) za težje čase in za našo odraščujočo mladino. Zdaj so cele dneve doma in se špajz in hladilnik lepo praznita… Tole bo še trajalo, in zna bit, da bo brez načrtnega posta padla kaka kila dol… to drugače ni slabo, ane? 😉

Danes sem se odločila, da bomo vsak dan pojedli piškot ali mini pecivo opoldan in popoldan ob čaju. Pri nas imamo zdaj tea-time 2x na dan, malo posedimo skupaj, naredimo kak video klic s sorodniki ali prijatelji, klepetamo, se nasmejimo inpredvsem sprostimo. Zdaj bom tem “veselim pol-urnicam” dodala še priboljšek.
Sladkarij imam eno veliko vrečo, plus še po omarah, predvsem so to razne čokoladke in praline, minjočki, ampak te šparamo, da čim dalj trajajo in če se res zgodi, da ne bo ničesar za v lonec, da bo vsaj neko veselje…

Včeraj sem bila v trgovini, mislim da naslednja 2 teda ne bom šla, upam na kake 3 tedne.
Danes kuhamo neko azijsko mesno-zelenjavno juho, če mene vprašate, je to piščančja obara z riževimi rezanci, ampak neee, je azijska juha, ajd, tudi prav, samo da meni ni treba kuhat :)) Zraven bodo še neke azijske ali japonske palačinke, ki so na bazi jajc in s čisto malo moke. Nimam pojma, kakšne so, a bo vsaj nekaj sladkega z malo manj kalorijami :)))

Zdaj bo verjetno že skoraj eno leto od tega, kar sem si zloudala eno aplikacijo za dmačo telovadbo, ki sem jo uporabila komaj nekajkrat…
Mislim, da bo enrat te dni postala uporabna na dnevni bazi. Upam! :))

Pozdravljene,
v teh dneh vas bolj malo spremljam. Imamo gužvo. Delam od doma, včasih tudi po 10 ur, potem šola, kuhanje, pa občasno sprehod. Naporno. Zdravje nam ne služi letos najbolj, sva obe z mlajšo hčerko prehlajeni in ta presneti kašelj noče stran, zato si niti ven ne upam najbolj, pa četudi sama. Groza. Kilogrami so se premaknili na 79.8. Poskusila bom vztrajat in se držati še naprej. Samo da bomo zdravi. Lep pozdrav punce in ostanimo zdravi.

Bravo!
Čestitke!

Evo,sem rekla, da se bomo ta teden veselile tvoje sedmice! :)))

Punce, vsaka vam čast! :))

Sladkorček, bravo za 7!
Evo, take reči nas držijo gor. Tudi pri meni je naporno… in po eni strani je treba bit na šihtu, dela, da komaj folgam, po drugi strani pa na vsakem koraku poslušam “ostani doma” … če pa pomislim na vse, ki so še mnogo bolj izpostavljeni, se mi pa res zasmilijo. ah ja… mislim, da me danes nekaj daje… Grem ven, na zrak.

Napetost v službi, korona, mlaj, pms, vreme…kombinacija, ki te požene v hladilnik, shrambo, k hrani… Začela sem včeraj zvečer in iščem bremzo, da se ustavim. Kako vam uspeva? Všeč mi je moja nova – malo vitkejša podoba,… tako da moram najti bremzo in drug način sproščanja. Bi vas z veseljem brala…

Jojjj, težko ti pomagam. Danes sem bila tudi jaz v službi in ugotavljam, da službeni stres tudi mene spravlja v večjo skušnjavo, pa tudi če samo po kavicah (ki jih pa zaradi želodca nočem preveč pit). Mogoče me drži stran od hrane to, da imam čez dva dni uradno kontrolo pri Sentočnik, tokrat po telefonu, in ji moram sama povedat težo. Mogoče mi zato uspeva … Moram reči, da sem sladkarije res totalno odmislila. Recimo da enkrat do dvakrat na teden vzamem kak piškot, kaj takega, potem se pa prisilim in grem kar stran.
Pa res me ne matra več refluks in res se bolje počutim.
Je pa tako, saj veš, vse to sem že prej vedela, pa mi tudi ni pomagalo.
A ni fino, ko te je manj? Pa ko hlače niso več tesne?
Napiši še kaj! 💪🏻