Motivacija za vsak dan!
Prvi alt, omeji OH na minimum, se boš “spraznila”. Najprej se boš losala nabrane vode v telesu, katere je sigurno nekaj, potem bo šlo pa hitro nazaj na tvojo težo.
Saj bo šlo, samo odočit se moraš! (hehe, jooooj, te odločitve, ki se slišijo tako izi, v bistvu so pa najtežji in največji korak!)
Z duhovnimi knjigami so me masirali cca 15 let nazaj in sem padla v ta sranja in se komaj izkopala. Zame so te knjige poguba uma!
Zdaj mi kar konkretno dvigne pritisk, ko mi kdo začne z duhovnostjo, pa osebno rastjo, če pa omeni še osebno poslanstvo, postanem agresivna…
Kot si zapisala, raje berem leposlovje, od njega odnesem tudi duhovno veliko več! Mislim, da kdor želi delati na sebi in si želi sprememb, bo našel stik sam s seboj in ne potrebuje nekih duhovnih vodičev, ker ti so sami sebi namen, oni so svoje podelali na svoj način, ki je pravi za njih, vsak od nas pa mora poiskati svojega in ne tujih…
Moje kile so trmaste, se ne premaknejo pod 70,0!
Rekreacija mi je letanje po štacunah in fizično delo, v petek sem prehodila 14 kilometrov! No, drugače jih je manj, tam okoli 7, če je naporen dan do 10. Jem temu primerno več, pazim pa na OH, da ne pretiravam z njimi, čeprav pade kdaj tudi pest čipsa ali smokija recimo (to je cca 20g oziroma 100kcal).
Hehe, sem vas čisto razkurila, nekatere.
Po pravici sem knjigo Menih vzela v knjižnici za mamo, ker sem mislila, da je roman. Pa ni bil 😁.
No, kot sem rekla, meni paše trenutno. Tako kot si rekla sam hvalim se, treba je najti svoj način. Očitno JE tak moj osnovni način in se zato najdem tu. Mi pa manjka miru v življenju in težim k njemu na vse možne načine.
Bagola me še čaka, na nočni omarici. Naslednja bo pa Homo Sapiens od Harare ja. Že brala katera?
Hehe, ne, ne, nisi me nič razkurila, mene razkuri samo takrat, ko kdo meni pametuje, kar delajo drugi zase in mi ne vsiljujejo, me nič ne gane :)))
Mir v življenju…
Letošnje leto je bilo zame polno pretresov, trenutno obdobje je pa tudi tako, da imam tako nabasan urnik, da se pocele dneve ne ustavim.
Da je človek nemiren, pretresen, čustveno neuravnovšen in podobno, so normalne stvari v življenju, pridejo situacije, ki nas ne pustijo hladne in mirne in prav je tako, ker kdor čuti in se odziva, je živ, kdor ne, ga pač ni…
Naučila sem se, da za svoj lastni mir rešujem težave takoj. Mislim, da je to tisto, kar je najpomembnejše, da dosežeš mir v sebi. Nekaterih stvari ne moreš rešiti takoj, za take si delam scenarije in načrte v glavi, tako da vsaj okvirno vem, kako se lahko izidejo in katere rešitve lahko uporabim. Kar se pa ne da rešiti in spremeniti, se trudim sprejeti tako kot je in sprejmem vsa čustva, ki se mi ob tem dogajajo, jim pustim, da se odvijejo tako kot se morajo, ker prej ali slej vse mine…
Pa še ena stvar: delo in delo in delo – FIZIČNO!
Tudi rekreacija, ampak vsaj jaz imam do rekreacije nek čuden odnos, da je zzapravljanje časa brez rezultata, pri delu se pa rezulati vidijo takoj in fizično delo ti utrudi telo in sprosti um, pa še super občutek je, ko vidiš rezultat svojega dela.
Trenutno sem na tem, da ogromno fizično delam in vidim, da mi pri prebolevanju vsega to zelo pomaga.
Moje kile: 70,0kg LOL 😀 😀 😀
Ampak včeraj, po zajtrku, ko sem še ene 2x spraznila mehur in se potem stehtala v spodnjih hlačkah, je bilo 69,7kg :))))
Ne priznam rezultata, dokler ne bo v pižami 69,9kg!
Hehe, ne, ne, nisi me nič razkurila, mene razkuri samo takrat, ko kdo meni pametuje, kar delajo drugi zase in mi ne vsiljujejo, me nič ne gane :)))
Mir v življenju…
Letošnje leto je bilo zame polno pretresov, trenutno obdobje je pa tudi tako, da imam tako nabasan urnik, da se pocele dneve ne ustavim.
Da je človek nemiren, pretresen, čustveno neuravnovšen in podobno, so normalne stvari v življenju, pridejo situacije, ki nas ne pustijo hladne in mirne in prav je tako, ker kdor čuti in se odziva, je živ, kdor ne, ga pač ni…
Naučila sem se, da za svoj lastni mir rešujem težave takoj. Mislim, da je to tisto, kar je najpomembnejše, da dosežeš mir v sebi. Nekaterih stvari ne moreš rešiti takoj, za take si delam scenarije in načrte v glavi, tako da vsaj okvirno vem, kako se lahko izidejo in katere rešitve lahko uporabim. Kar se pa ne da rešiti in spremeniti, se trudim sprejeti tako kot je in sprejmem vsa čustva, ki se mi ob tem dogajajo, jim pustim, da se odvijejo tako kot se morajo, ker prej ali slej vse mine…
Pa še ena stvar: delo in delo in delo – FIZIČNO!
Tudi rekreacija, ampak vsaj jaz imam do rekreacije nek čuden odnos, da je zzapravljanje časa brez rezultata, pri delu se pa rezulati vidijo takoj in fizično delo ti utrudi telo in sprosti um, pa še super občutek je, ko vidiš rezultat svojega dela.
Trenutno sem na tem, da ogromno fizično delam in vidim, da mi pri prebolevanju vsega to zelo pomaga.
Moje kile: 70,0kg LOL 😀 😀 😀
Ampak včeraj, po zajtrku, ko sem še ene 2x spraznila mehur in se potem stehtala v spodnjih hlačkah, je bilo 69,7kg :))))
Ne priznam rezultata, dokler ne bo v pižami 69,9kg!
[/quote]
Ponavadi ljudje zakopljeno negativna čustva in jih ignoriramo. Jih nočemo čutiti… Jaz pa mislim, da jih je treba. Vsaj vidt, opazit in jih pustit da so. Saj se slej ko prej obrne. To, da jih tlačimo nas pripelje do težav in potem uporabljamo vse žive nadomestke, da nam je lažje. Na primer hrano… 😂😂
Hehe, ne, ne, nisi me nič razkurila, mene razkuri samo takrat, ko kdo meni pametuje, kar delajo drugi zase in mi ne vsiljujejo, me nič ne gane :)))
Mir v življenju…
Letošnje leto je bilo zame polno pretresov, trenutno obdobje je pa tudi tako, da imam tako nabasan urnik, da se pocele dneve ne ustavim.
Da je človek nemiren, pretresen, čustveno neuravnovšen in podobno, so normalne stvari v življenju, pridejo situacije, ki nas ne pustijo hladne in mirne in prav je tako, ker kdor čuti in se odziva, je živ, kdor ne, ga pač ni…
Naučila sem se, da za svoj lastni mir rešujem težave takoj. Mislim, da je to tisto, kar je najpomembnejše, da dosežeš mir v sebi. Nekaterih stvari ne moreš rešiti takoj, za take si delam scenarije in načrte v glavi, tako da vsaj okvirno vem, kako se lahko izidejo in katere rešitve lahko uporabim. Kar se pa ne da rešiti in spremeniti, se trudim sprejeti tako kot je in sprejmem vsa čustva, ki se mi ob tem dogajajo, jim pustim, da se odvijejo tako kot se morajo, ker prej ali slej vse mine…
Pa še ena stvar: delo in delo in delo – FIZIČNO!
Tudi rekreacija, ampak vsaj jaz imam do rekreacije nek čuden odnos, da je zzapravljanje časa brez rezultata, pri delu se pa rezulati vidijo takoj in fizično delo ti utrudi telo in sprosti um, pa še super občutek je, ko vidiš rezultat svojega dela.
Trenutno sem na tem, da ogromno fizično delam in vidim, da mi pri prebolevanju vsega to zelo pomaga.
Moje kile: 70,0kg LOL 😀 😀 😀
Ampak včeraj, po zajtrku, ko sem še ene 2x spraznila mehur in se potem stehtala v spodnjih hlačkah, je bilo 69,7kg :))))
Ne priznam rezultata, dokler ne bo v pižami 69,9kg!
[/quote]
Hotela sem samo rečt, da se strinjam s tabo 😉
Ponavadi ljudje zakopljeno negativna čustva in jih ignoriramo. Jih nočemo čutiti… Jaz pa mislim, da jih je treba. Vsaj vidt, opazit in jih pustit da so. Saj se slej ko prej obrne. To, da jih tlačimo nas pripelje do težav in potem uporabljamo vse žive nadomestke, da nam je lažje. Na primer hrano… 😂😂
[/quote]
oooo, poznam to!
Zato se zdaj trudim, da ne ignoriram tisto, kar čutim.
Dejstvo je, da smo milijonkrat občutili jezo, žalost, nemoč in podobno, pa smo preživeli, pač del življenja, enako kot sreča, veselje in smeh.
Žal zelo težko ozavestimo, da so negativna čustva tudi del življenja in da morajo bit, ker brez žalosti ni veselja…
Nekaj od tega se že zavedam, še vedno pa se mi dogajajo stvari na nezavednem nivoju in vidim, kako me vleče na “šit-fud”, edina sreča, da si zapisujem in seštevam kalorije, tako da takoj vem, kdaj pretiravam, se 2x okloftam, samo sebe pošljem nekam in presekam to željo po sladkarijah in čipsu.
Moje kile so še vedno na 70,0, kar je že prav smešno, ker drugače mi teža dnevno niha za par 100g in tudi do pol kile, ampak zdaj pa kot bi jo zalimala na 70,0kg… :)))
Jaz sem kar v nekem »prostem padu«. Vem, kaj delam narobe in vem, kaj bi bilo prav, pa se kar ne spravim k sebi. Niti ne vem, čemu naj pripišem takšno razpoloženje, vem pa, da traja že čisto predolgo.
Vrnila sem se na delo, ne ujamem pravega ritma, odsotnost je bila predolga. Poškodbe so pustile posledice, tudi to me nervira, čeprav pravijo, da bo sčasoma bolje. Prvi alt, ti si sanirala poškodbo?
Vidim, da se tudi ostale trudite, vse vas rada berem, vesela sem, da še kar vztrajamo, čeprav se tehtnica upira, čeprav ne gre vse po načrtih, čeprav nas premetava na vse strani…
Danes bom po službi odšla po božično zvezdo, lučke, dišeče sveče, kakšno dekoracijo. Malo za praznično vzdušje. Mogoče se popravi tudi razpoloženje in se povrne volja.
I DID IT! 😀 😀 😀
69,4kg!
Punce, vztrajnost se izplača! :)))
Zdaj bo teža sicer malo nihala okoli 70, a me ne gane, končno sem prebila magično mejo 70kg!
Zdaj me čakata še kakšni 2 kilici, toliko da sem na varni strani pod 70 in potem … haha, najtežji del: vzdrževanje!
Spet vam ponavljam: če se je meni uspelo znebiti več kot 45kg, lahko vse ve shujšate!
Pot niti ni tako težka, je pa dolga, a kdor vztraja, je nagrajen in to je tako fajn, sploh vam ne znam opisat občutkov – neprecenljivo! Najlepše darilo letošnjega leta! :))))
ooo, kako vas je faj brat – fajn, da ste tukaj 🙂
Sam hvalim se, bravo, kapo dol!!!!! 🙂 Uživaj v vsem veselju, zaslužila si si. :))
MaiaS, moja poškodba… kaj naj rečem, živim z njo – ni še ok, je pa boljše. Sem zadnji teden kar nase jezna, ker nisem ubogala zdravnice in šla takrat na bolniško (je rekla, da je potreben počitek… itak, če je pa toliko dela na šihtu 🙁 … ) In pol pride moment, ko se tega, da si vedno na voljo za službo, ne ceni, ampak jih še dobiš po grbi. Torej tudi jaz sem “v prostem padu”, ampak – vsaj s sladkim sem presekala. Na podlagi številke na tehtnici sem si zadala, da do Božiča ne jem kupljenih sladkih priboljškov, z izjemo kakega koščka zares temne čokolade, ko bo sila.
Edino, kar bom dodala – družina in prijatelji so balzam in za njih ne sme zmanjkati časa 🙂
Ženske, lep vikend vsem. Lepo se imejte (tudi brez večje količine hrane se imamo lahko lepo, ane?)
Tole z družini in prijatelji podpišem tudi jaz! To je to, kar je pomembno v življenju.
In bravo za sladko…mogoče se ti pridružim kmalu.
Te je križ usekal?
[/quote]
Ne, ni križ…. ena okončina je. Pri sladkem pa – dobrodošla. Jaz sem ga včeraj malček boksnila – lešniki v čokoladi… 🤔… sem se prepozno spomnila, da je to sladkarija…
Hvala vsem! :))
Tehtnica je že tretji dan pod 70 :))
Saj vem, da je bedasto, ampak ta šestka spredaj mi je ful čudna, kar ni več 7, ampak 6…
Res vam vsem puncam iz srca želim, da greste po moji, ker je ful fajn občutek!
Letošnje je leto je očitno polno sprememb, ne samo pri meni, ampak na splošno se mi zdi.
Pri nas so se žal zgodile hude stvari, pri vas poškodbe in drugo, a vidim, da nas vse življenje nekako preizkuša, nam postavlja ovire, nas moti na naših poteh…
Imeti ob sebi družino in prijatelje je neprecenljivo, sama sem letos nekajkrat doživela prijetna presenečenja, ko so mi roko podali ljudje, od katerih nisem pričakovala popolnoma ničesar, a so se našli ob meni in priskočili na pomoč, ko sama nisem zmogla… Hvaležna sem prav vsem in za vsako malenkost in to sem jim tudi povedala, vsakemu posebej.
Ljudje imamo velikokrat problem, da bi se postavili zase v situacijah, ki naj bi to zahtevale od nas, prav tako imamo pa enak problem izkazati hvaležnost, kar nerodno nam je, mislimo, da smo šibki, če nam kdo pomaga in smo mu hvaležni… V bistvu je to ena taka zgrešena stvar, ki sem jo jaz spoznala šele letos: ko ti nekdo poda roko, ko jo potrebuješ in si mu hvaležen in mu to tudi poveš, je to en sam odraz moči, nobene šibkosti ni v tem…
Ovire, “poškodbe” take in drugačne vrste bodo vedno v življenju, s potrpljenjem, vztrajnostjo in določenim prilagajanjem jih bomo vedno premagale!
Mislim, saj smo menda ja ženske, ženske smo pa močna bitja!
Uživajte nedeljo!
Nov teden, nov začetek :-)))) Malo za hec. Mi smo preživeli čudovit vikend na SV Slovenije. Večkrat je treba kam it, že samo, da se prestaviš. Meni dajo taki odklopi toooliko energije.
Ta vikend gremo spet..še bolj na SV in še malo naprej. Se veselim. December je zakon!
Glede hrane in hujšanja.. Moj odnos do hrane je vedno nekako odsev mojega odnosa do same sebe. Žal, ampak tako je. Je nek začaran krog. Sicer če dobro jem, se tudi bolje počutim v svoji koži, ker skrbim zase… In obratno 🙂
Punce, en krasen dan vam želim! Dajmo si ga naredit.