Moj kuža ima krvav izcedek iz penisa
Pozdravljeni!
Včeraj zvečer sem opazila dve krvavi kapljici v kuhinji, pa sem mislila, da je to od jagodnega soka in ne kri. Zjutraj je bilo še nekaj kapljic v garaži, dopoldne pa tudi na terasi. Že včeraj sem pregledala svojega kužka (imam samojeda, samca, starega 5 let in pol), če je to slučajno njegova kri, kajti to sem zasledila, ko sem se vrnila z njim iz sprehoda (tam je lulal po nekakšnih vrtnicah, ki so imele veliko trnov, zato sem ga hitro umaknila, pa vendarle …), a nisem nič zasledila. Tudi tam, kjer je ležal, nič.
Danes dopoldne pa mi je postalo jasno, da je to kri, saj so bile vidne nove kapljice. Pregledala sem mu usta, zobe, ritko, tačke, a nikjer ni bilo sledi od krvi. Potem pa še penis. Tam je bila majhna krvava kapljica, ki sem jo obrisala z vatko. Takoj sem to povedala sosedu, ki je upokojeni veterinar, ki je rekel, naj pogledam, ali ima kri tudi v urninu. Moj pes je ravno takrat lulal in sem pogledala, a urin je deloval čisto, le prva kapljica, ki jo je imel tam še od prej, je bila krvava. Nato je prišel sosed preko, pretipal ga je, pogledal, in rekel, da psa nič ne boli. Sprva je mislil, da je mogoče pojedel kak strup za podgane, a povedala sem mu, da ima apetit in ni nič utrujen, zelo živahen je, skratka – kot ponavadi. Še enkrat ga je povsod pretipal in nič. Svetoval mi je, naj ga spremljam do jutri, potem pa ga v primeru, če se to ne neha, odpeljem k veterinarju.
Od takrat nisem več zasledila nobene nove kapljice, vendar sem ga dve uri nazaj tam obrisala z vatko in spet je bila zelo drobna, a vseeno kapljica krvi. Zdaj sem ga tam malo oprala, pazim, da se ne liže. Brala sem malo po spletu o tem in sodeč po informacijah, ki sem jih zasledila, sklepam, da ima najverjetneje vnetje prepucija, kajti nič drugega ga ne boli, nima siceršnjih težav z uriniranjem, blato ima normalno.
Vseeno pa me zanj zelo skrbi, saj ga imam rada kot otroka. Vsekakor ga bom jutri peljala veterinarju, če bom zasledila še samo eno kapljico krvi, kasneje greva pa na sprehod in bom spremljala urin ter blato. Kljub temu pa sem se odločila, da to skrb delim z vami in prosim, če ima kdo mogoče podobne izkušnje ali toliko znanja, da bi mi lahko svetoval kaj je narobe oz. kaj naj storim.
Tako zelo upam, da se bo moj kuža pozdravil, saj ga že cel dan opazujem in skrbno pazim nanj. Doslej je bil zdrav, imel je dermatitis in pruh, ko je bil še mladič, od takrat pa ni imel nobene težave z zdravjem.
Zahvaljujem se vam za pomoč oz. kakršen koli komentar!
Lep pozdrav, S*.
Moj kuža je tudi lulal kri. Najprej so mislili, da je vnetje in je dobival antibiotike. Ko pa se je še naprej ponavljalo, so na pregledu urina, ugotovili, da ima kamne. Ker ga lahko kamen poškoduje, občasno lula kri. Zdaj že dva meseca dobiva dietno hrano, ki naj bi kamne razstopila. Tako je bilo pri mojem, ni rečeno, da je tudi pri tvojem.Aja, mojega tudi ni nič bolelo, bil je čisto normalen.
Lp
Še nekaj z moje strani….
Tudi pri mojem kužku sm lani opazila kapljice krvi podobno kot pri tvojem ampak moj se je zraven še praskal.
Z njim sm šla k veterinarju, po pregledu urina je ugotovil da niso kamni ampak da si kuža liže penis ker ima alergijo na hrano in ga vse srbi, dobil je za 10dni antibiotika in dietno hrano.
In od takrat naprej ni bilo vidne niti kaplice krvi in tudi dlaka je ok
.lp
Imam izkušnje s tovrstnimi težavami pri psu…..
Pri mojem psu se je na začetku kazalo kot vnetje prepucija, najprej so se pojavljale krvave kapljice (tako kot opisuješ ti), potem je prepucij postajal črn, zadebeljen, pes se je ves čas lizal, imel je neprijeten vonj,…
Nič ni pomagalo, ne zdravila, ne kreme, ne spiranje,…..vsaj ne za dalj časa. Potem sem se odločila za kastracijo. In danes je živ in zdrav in nikoli več ni imel teh težav!
Srečno!
Zdravo!
Danes sva šla takoj zjutraj k veterinarju, ki mu je najprej pretipal prostato, potem pa mu je naredil ultrazvok, kjer je ugotovil, da je prostata dokaj povečana, na njej pa je našel tudi dve manjši cisti, za kateri pa je rekel, da zaenkrat nista nevarni in moteči. Potem sem vzela vzorec urina, katerega je pregledal in rekel, da je vse ok, da ne gre za nič bakterijskega. Dal mu je 2 injekciji, meni pa 7 tablet, antibiotike, saj mora najprej pozdraviti oz. omiliti to vnetje prostate, potem pa naj se zglasim spet nazaj (če ne bo prej večjih težav oz. občutnega poslabšanja), da ga pregleda, na kar mi bo dal še 7 tablet, potem pa sledi kastracija. Rekel je, da je to najbolj zanesljiv način, da se to prepreči.
Kuža je sicer živahen, le odkar je dobil ti dve injekciji je nekoliko omotičen in zaspan. Odkar sva prišla domov mu je teklo nekaj krvavih kapljic, ki so se mu prijele za dlako (ima dolgo, belo …) in tako hudo mi je, ko vidim, da se vstane, pod njim pa krvave kapljice :S.
Resnično upam, da mu bo kastracija pomagala in da bo spet kot prej – živahen, razigran, srečen. Bojim pa se glede teh cist … O prostati sem zdaj na spletu dosti prebrala – povečano naj bi imel vsak pes (nekastriran samec) star okoli 4-5 let, potem pa odvisno od količine hormonov – enim se še bolj poveča prej, drugim kasnej, simptome pa imajo precej podobne potem – težave z uriniranjem, krvavo uriniranje, težave z iztrebljanjem itd. Moj ima za sedaj krvav urin in kapljice iz penisa, drugega zaenkrat ni. Bom danes spremljala blato, ko bova šla na sprehod.
Res me skrbi zanj in srčno upam, da bo z njim tako kot s tvojim kužkom Okanti :).
Vsem se zahvaljujem za odgovore in izkušnje!!
Držite pesti za mojega malčka ;)!
Lp, S.
Nočem te strašiti……
Že moj prejšnji pes je imel podobne težave, tudi tole s prostato, kar opisuješ ti….pa sem odlašala in odlašala s kastracijo, zdravljenje pa ni pomagalo……..potem je bilo prepozno, umrl je mlad….zaradi raka.
Pri zdajšnjem se je vsa stvar ponovila…..ne vem ali je to pogostejši problem pri dolgodlakcih.
Ampak ti resnično povem, da je kastracija pomagala! Kuža se bliža dvanajstemu letu in že dobrih sedem let nima nobene težave! Dvomim, da bi bil še z mano, če se ne bi odločila za kastracijo….
Zato ne izgubi upanja! Dajta zdaj čez tole antibiotično kuro, potem pa se odloči tako kot čutiš, da bo zanj najbolj prav.
Držim pesti, srečno!
Res? Groza! Ne, saj me ne strašiš, vesela sem, da deliš z menoj svoje izkušnje, ker mi vsaka prav pride. Ne bom odlašala s kastracijo, ravnala se bom natanko po veterinarjevih navodilih. Moj kuža je danes bolje, sicer je nekoliko zaspan od zdravil, vendar le par krvavih kapljic sem zasledila odkar sva prišla od veterinarja, po tem sva šla na sprehod in lulal je ves čas (sicer mešano, včasih normalno, včasih krvavo), na blato je šel brez težav in bilo je normalno.
Točno tako bom tudi naredila – antibiotiki, potem pa kastracija.
Hvala, tudi jaz upam, da bo vse v redu. Zate in za tvojega kužka sem pa zelo vesela, da je dobro in še vedno ob tebi ;). Srčno upam, da bo tudi moj ob meni čim dlje, ker je res pravi cukrček in rada ga imam kot otroka – on je naš enakopravni družinski član … 🙂
Lp, S.
Prav je, da ga opazuješ in spremljaš. Pa naj te ne bo strah :-), ne zgodi se to kar čez noč. Pri obeh mojih je trajalo precej časa. Pri zdajšnjem (samo njegove situacije se spomnim) se je dogajalo to v intervalih…..kapljice, pa občasno kri v urinu, pa nabrekel prepucij z razjedami,….nakar se je stanje izboljšalo. Pri njem, recimo, sploh niso ugotovili povečane prostate.
Sem 100%, da je njega rešila kastracija. Zdaj je tale moj sonček še bolj igriv, poln življenja in brez bolečin…..in ja, še vedno z mano!
Verjamem, da bo tudi vama uspelo! Glavno je to, da si vse skupaj pravočasno odkrila.
Poročaj kako se bo vse skupaj odvijalo.
Pa vso srečo vama želim!
lp
Hvala ti! Vsekakor bom poročala kaj in kako je z njim. Tako zelo si želim, da se pozdravi in da bo z njim vse tako kot prej … Še prejšnji teden je skalal naokoli, zdaj pa ima take težave :S.
Kamne v urinu mislim, da niso iskali, so pa pogledali urin in rekli, da ni nič bakterijskega. Na ultrazvoku je veterinar rekel, da je povečana prostata, na njej sta dve manjši cisti, ki naj zaenkrat ne bi bili sporni, na mehurju pa so vidne zelo, zelo majhne pikice, kot usedline, vendar za zdaj je rekel, da se osredotočimo na prostato in mi dal te antibiotike. Vsako jutro mu dam eno tableto, v ponedeljek greva pa spet na pregled. Komaj čakam.
Kuža je sicer tako, dokaj živahen, na sprehod gre z veseljem, lula in kaka brez težav oz. napenjanja, vendar urin je še vedno mešan s krvjo. Zjutraj, ko se zbudi, mu gre kakšna kapljica krvi iz penisa in popoldne, nekje po kosilu. To se ne stopnjuje, vendar vseeno ni prenehalo. Zdaj je drugi dan, da je dobil tableto + pred tem veterinarjevo injekcijo.
Čudno mi je, da ima že pri petih letih in pol povečano prostato?!
HVALA, ker si delila izkušnje z menoj in me skušala pomiriti. Res upam, da bo z njim vse v redu, VSE bi dala, da bi mu to omogočila kar preko noči, ker je res moj sonček.
Lp, S.
Tudi pri mojima se je začelo, ko sta bila stara nekje štiri, pet let….
Morda bi bilo smiselno v ponedeljek pogledat še kristalčke……saj to je hitro, vzamejo urin (oz. ga sama uloviš v lončke) in takoj pogledajo. Toliko, da še to izključiš.
Je pa res, da prostata mora nujno ven……no, vsaj jaz pri cistah na prostati ne bi odlašala.
Se ti zdi, da ga kaj boli?
Si morda na prepuciju tudi opazila ranice ali je kri samo v urinu?
Hm, naj ti povem “novosti” in hkrati odgovorim na vprašanja. Včeraj zvečer sem veliko brala o prostati in krvi v urinu pri psih, do enih zjutraj, prebrala sem vse kar sem našla v slo in hrv – ni veliko napisanega :S, a na koncu sem postala že tako panična, saj sem zasledila, da večina neha krvaveti po prejetju antibiotikov, moj kuža pa ima še vedno krvav urin. Celo noč sem se premetavala, nisem in nisem mogla spati, ves čas sem ga šla dol gledat, skratka – groza. Takoj zjutraj sva šla na sprehod in odločila sem se, v primeru, da bo urin še vedno krvav, da obvezno pokličem veterinarja. Urin je bil zopet krvav, čeprav se mi zdi, da malo manj. Vseeno sem ga poklicala, a bil je na operaciji. Potem sem klicala na eno kliniko v Lj, katero sem zasledila preko spleta, ko sem sinoči brskala in zdeli so se mi precej urejeni in strokovni, zato sem klicala tja. Veterinarki sem vse razložila in rekla je, da naj se skrbim, da je za tumor zelo majhna verjetnost, saj je ona v celem življenju odkar dela videla tumor na prostati samo dvakrat – in to pri bernskih planšarskih. Rekla je, da je kastracija ali pa doživljenjsko pitje tablet obvezno zaradi prostate, vsekakor pa priporoča kastracijo. Potem je dejala, da se z njo odstrani tudi problem cist in ali sem pogledala prepucij in našla kakšne rane (enako vprašanje kot tvoje) – odgovorila sem ji, da sem, prav tako je veterinar, a tam nima ran, nič gnojnega, vse je ok. Potem je rekla, če smo naredili analizo urina, sem rekla, da smo in da je vet. rekel samo to, da je urin ok oz. da ne gre za bakterijsko okužbo. Nato mi je rekla, da gre za sterilno krvavitev in ne bakterijsko, kar pomeni, da antibiotiki sicer ne bodo preveč pomagali glede krvi (malenkost pa že), da v tem primeru skoraj sigurno krvavita cisti in s kastracijo se bo to zmanjšalo. Povedala mi je tudi to, da takoj po kastraciji ne bo veliko bolje, tako kot ni sedaj po prvih tabletah, saj se prostata po kastraciji postopoma zmanjša. Gospa je zelo prijazna in res sem ji hvaležna za čas in trud. Vsaj nekdo, ki mi je pomagal. Škoda, ker ne živim bližje Lj, da bi šla tja.
Potem pa se je oglasil tudi naš veterinar. Rekel je, da je za videz “krvavega urina” zadostna že ena kapljica krvi v urinu, ki ga takoj obarva. Potlej, da je kuža pojedel komaj dve tabletki, kar ni zadosti, da bi karkoli rekli, da pa vsekakor pridem na pregled v ponedeljek popoldne, kot sva se že zadnjič zmenila, kjer mu bo tokrat ponovno naredil analizo urina – a tokrat ga bo vzel direkt iz mehurja (prejšnjič je mami s posodico vzela pred ambulanto), da bo še enkrat pogledal za kamne (kot ti praviš), ker je možno, da kak dregne v steno in zato krvavi, a rekel je, da dvomi, ker zadnjič jih ni bilo zaslediti. Ponovno bo naredil tudi ultrazvok. Rekel je, da je skoraj 100 % stvar v prostati in teh dveh cistah. Ko sem vprašala kako veliki sta, je rekel, da majhni, manj kot 0,5 cm. Tudi on je bil zelo prijazen in zaenkrat mi pač ne preostane drugo kot čakati ponedeljek in se truditi upoštevati nasveta obeh veterinarjev s katerima sem se pogovarjala – da se ne rabim tako bati, da to ni nič takega, da je kar nekaj psov, ki imajo povečanje prostate prej in da bi moralo biti vse ok.
Želim si, da bi bilo res tako. Tebi sem res zelo hvaležna, ker mi ves čas odpisuješ in spremljaš mojo zgodbo. Čudi me, da jo večina ignorira, zato je verjetno tudi tako malo informacij o tem problemu na spletu. Verjamem, da bo ta tema pomagala mnogim v prihodnosti :).
Aha, naj ti odgovorim zgolj še na vprašanje ali se mi zdi, da ga kaj boli. Veš kako bom rekla – niti ne, povečini je dobre volje, razigran, sploh, ko sliši besedo “papa” ali “se pelje” :), potem že dirka proti avtu ali povodcu ;), a po kosilu je precej utrujen, občasno je videti žalosten (mogoče zato, ker sva čisto sama, mami je šla na obisk k staršema) – a to je mogoče moje pretiravanje. Sigurno pa se vsake toliko vidi, ponavadi bolj zvečer, da hodi nekoliko na O, precej ohlapno, kot da bi ga “motilo med nogami”, potem sem že čisto zaskrbljena, na kar pa je na sprehodu čisti vražiček in lepo hodi. Ne vem, zmedena sem in prvič grem čez kaj takega …
HVALA ti, še enkrat :).
Lp, Sanja
Pišem zato, ker vem skozi kakšen pekel sem šla sama…..sploh pri prejšnjem psu, ko še ni bilo toliko informacij, ko nisem imela interneta in ko mi nihče ni znal povedat kaj naj naredim, da bo najboljše za psa. Zato je bilo prepozno. In ja….potem se mi zgodba ponovi.
Vse kar jaz tu pišem so izključno moje izkušnje, nisem pa strokovnjakinja. Morda bo pa to pisanje nekoč nekomu v pomoč.
Sem se pa pri branju tvojega posta nekaj spomnila….in sicer to, da je moj pokojni kuža imel na prostati ciste ne pa tumorja (no, zagotovo ne morem vedet, ker nismo delali preiskav). Pri njem je bil res največji (verjetno posledično) problem prepucij, ki je na koncu dobesedno razpadal….kljub vsem zdravilom. Kot pravim, nihče ni znal povedat kaj naj naredim, da ga rešim…tudi veterinarji ne. Ja, so sicer omenili operacijo (prostate+ prepucija) kar bi pomenilo, da bi bil ves v ranah, moral bi imeti 24 urno oskrbo, imel bi strašne bolečine in….vprašanje, če bi preživel. To je bilo njihovo mnenje. In temu je botrovala moja odločitev. Še vedno se sprašujem kaj pa če……
Ampak to je moja zgodba. In takrat so bili drugi časi. Kot pravi Tasmanski vrag, pravočasno in pravilno si se lotila problema. Mislim, da ni prepozno in da se bo vse rešilo tako kot je prav…..in bosta še dooolgo skupaj!
Ehh, pa ne beri preveč ;-)))…..veš kako je to…ko začneš brat ne nehaš in potem vidiš samo še slabo, najslabše…..vem, vem, sem tudi sama takšna ;-)…..polno strahcev povsod, na koncu se pa vse lepo izide!
Vse lepo vama želim!
Obema se zahvaljujem za odgovor. Vesela sem, ko mi nekdo stoji ob strani, posebej, če je to nekdo, ki me dejansko sploh ne pozna, pa mu vendarle ni vseeno. Tesmanski vrag, hvala, ker si se vendarle vključila v debato, čeprav nimaš izkušenj, vsekakor pa hvala na podpori – upam, da bo res tako.
Okanti … Zelo mi je žal, ko preberem tako zgodbo kot je tvoja. Veš, lansko poletje je zbolel moj oče – nenadoma so mu odkrili raka. Borili smo se, iskala sem informacije vsepovsod, a nič ni pomagalo. Samo tri mesece je vse skupaj trajalo (od odkritja bolezni do smrti), zapustil me je 🙁 in to me je prizadelo najbolj v življenju. Tudi takrat sem iskala vse možno o tem raku, vsako minuto sem živela z njim, fizično in psihično. Do zadnjega. Ne morem preveč o tem pisati, pa tudi mislim, da tu ni primerno mesto za to, vendar želim ti povedati, da že imam slabo izkušnjo, ko sem veliko tega prebrala in ravno tako se je žal zgodilo. Zdaj se zelo bojim za mojega malčka, on mi namreč pomeni ogromno, je velik spomin na očeta in življenje, ki sem ga prej živela, dokler je bil on z menoj. On je naš družinski član in zelo skrbimo za njega, boljše nege in več ljubezni mislim, da ne bi mogel imeti. Zato se tako zelo bojim zanj, ko gledam te kapljice krvi in jih brišem za njim. Sicer je vse ok, živahen je, danes je pojedel tabletko (4 po vrsti) in pojedel obrok – ne najraje, ker se je verjetno že zvečer najedel.
Res mi je žal, ker si izgubila kužka, sem pa vesela, da je s tem drugim vse v redu. Tako zelo si želim, da bi bilo tako kot si napisala – da bi bila še doooolgo skupaj :).
Bom sporočila, če bo kaj novega, v nasprotnem pa kaj bo rekel veterinar v ponedeljek in kako je bilo na pregledu.
Držite pesti :)!
Lp, S.