ljubezen te najde/ljubezen najdeš
Saj točno to počneš/te. Ženske stalno iščete šibke točke pri tipih. Če zadaneš kam, kjer se ti razkrije kot nepravi partner zadeva odpade ali se jo izkorišča, sicer pa se zna kaj zgoditi. Glede ljubezni, ki te zadane bi lahko še debatiral, ampak pri nas je večina pač deterministov in se ne da furat na to temo konstruktivnih debat.
Vezani delajo marsikaj od tega, kar delajo s partnerjem tudi z drugimi in te stvari delujejo, da ne govorim o tem, da so že v osnovi zelo nedostopni in s tem še bolj privlačni :).
Mogoče pri zmenkih na slepo pričakuješ neuspeh. Če je tako, potem ni čudno, da ni uspeha. Moje izkušnje z njimi so dobre. Res pa, da če (kot determinist) pričakuješ, da te bo kar zadelo in nič ne vložiš v svoje sposobnosti osvajanje, prelagaš vso čarovnijo na tipe, ki niso vsi absolutno dobri pri pecanju.
Daj, Posavec, odgovarjaš, kot da bi vsi samo tebi odgovarjali, pač debatiramo, ane.
Ja, za take nejeverne tomaže kot si ti, je vsak dokaz antidokaz. Pa živi v svojem skrivljenem svetu, kjer je takoooo težkooooo najt nekoga. Spregledal pa si dodatek, kjer sem napisala, da prijateljica (29 let) živi s tipom že 6 let, ki je njen prvi, ma ne, najboljš se je obesit na tisto, kar govori nam v prid, ane?
Ravno to je tud catch, da veliko zamerij propade – ker večina verjame v ljubezen do smrti. In s takim namenom tudi vstopa v odnos. S takimi pričakovanji. Ne sprijazni se s tem, da je morda bolje življenje preživet z več partnerji v različnem obodbju, ne, obesijo se na prvega, ki mimo pride in začnejo sanjat o zgubanih starčkih in babicah, ki se še vedno držijo za roke. Pozabljajo pa, koliko gorja so taki pari dali skozi, verjetno tudi kako varanje, alkoholizem, hladnočo … ker so pretrpeli vseh teh 40, 50, 60 let in so si morda pri 70ih končno priznali, da se ne splača sekirat in da raje uživajo še tisto malo let, kolikor jim je ostalo in se držijo za rokce. Večina pa v tem vidi neko oh.in.ah romantično brezpogojno pravljično ljubezen, ki je naslednikom ostala nedosegljiva.
Namesto, da bi uživali v sedanjosti, se oziramo v preteklost in pretakamo solze zaradi prihodnosti, ki je po vsej verjetnosti ne bo.
Nisem tega spregledal. Namenoma sem odgovoril tako kot sem, ker menim da so primeri kot je ta tvoja prijateljica zeloooooooo redki.
Sploh pa, kdo si ti da mi boš govorila v kakšnem svetu živim?[/quote]
Zate in ZivelaPomlad: malo bomo umirili strasti, za sedaj obema rumen karton 🙂
Gremo s temo naprej, REji na polemiko pa ne bodo objavljeni.
LP
cec
Vam povem kako je mene našla ljubezen – bila sem poročena že več kot 15 let. Zelo nesrečna v zakonu zaradi psihičnega in ekonomskega nasilja s strani moža. Nič nisem iskala, na ljubezen še pomislila nisem, saj sem komaj reševala težave sproti, da sta otroka lahko hodila normalno v šolo in jaz v službo. A ljubezen me je poiskala – enostavno je en dan vstopil v mojo pisarno v službi in ko sva se pogledala v oči in si podala roke sva začutila eden drugega. Takoj na prvi pogled. Nič nisva prehitevala, spoznavala sva se počasi in postopno in najina ljubezen še vedno živi po več kot petih letih.
Verjamem, da je za vsakega od nas nekje nekdo, ki nas dopolnjuje in izpolnjuje. Ne obupat in ne se preveč gnat najti ljubezen, kajti vedno ko se nekje zapro vrata, se drugje pripre okno in če ne opazimo tega pravočasno, lahko gre ljubezen mimo nas. Srečno vsem.
Bosta držala kar oba reka – v pravilnem vrstnem redu. Na to, kako se z nekom ujameš, ne moraš vplivati, zato je treba biti odprt na nova spoznanstva; seveda vsepovsod, tudi ko greš po kruh, v telovadnico ali pa po novo knjigo, ne samo v diskoteki.