Sem v podobni situaciji, le da žensko družbo imam, a so pri 30+ normalno vse poparčkane ali poročene. Najlažje je punce verjetno spoznavati na kakih tečajih, delavnicah in podobnim, ki so blizu tvojim interesom. Najlažje, ne pa nujno lahko. Po mojih opažanjih je tudi pri starosti 30-35 pomembno predvsem, da si lep in družaben. Nekateri žal nismo imeli sreče glede videza oz. imamo prirojene kake hibe in v primerjavi z bolj privlačnimi vrstniki je to dovolj, da je spoznavanje oteženo, ker že v osnovi nisi zanimiv kot morebiten partner. Tako da vsekakor delaj tudi na videzu, predvsem v smislu, da nisi zanemarjen, debel, mozoljast in podobno. Nekateri te bodo prepričevali, da to sploh ni pomembno, ampak vse raziskave kažejo nasprotno.

Ona-on sem uporabljal, je pa stran vedno bolj neaktivna in bi jo težko priporočil, razen če si nadpovprečnega videza in kako drugače zanimiv (popotnik, glasbenik …). Večina ženskih uporabnic – nedvomno tudi moških, a te strani ne vidim – je plehkih, s polpismenimi predstavitvami in brez interesov onkraj “uživanja”. Večina išče bogatega kul manekena, navadni smrtniki nismo vredni pozornosti. Ne glede na to mi je uspelo tam spoznati nekaj zanimivih, inteligentnih punc na mestu, a so se stvari končale vedno enako: ko se dobim z njimi v živo, me po nekaj sicer prijaznih sporočilih tiho odpikajo (ghostajo) oz. postanejo nedosegljive. Kar med vrsticami pomeni, da verjetno nisem dovolj lep in zanimiv za njih – in to čisto spoštujem, krutemu pristopu navkljub. Sem verjetno del tiste statistike, ko so ženske zgrožene, da v živo človek ne izgleda po pričakovanjih. Lahko sicer pozikusiš, ampak ne imej velikih upov, tudi če s katero preko spleta “klikneta”.

gregorg, nedavno sem se vključil v foto društvo. Toda da bi lahko bil aktiven, bom moral kupiti boljši fotoaparat, osnovni modeli stanejo od 300 € naprej. Glede na to, da mi prejšnji mesec niso podaljšali pogodbe in sem sedaj v iskanju zaposlitve, bo to moralo počakati. Drugam ne vem, kam bi se lahko vključil. Za šport nikoli nisem bil.

Tale tema je sicer mirujoča, ampak bom vseeno podala svoje mnenje:

1) ni res, da ženske iščemo lepotce. Fizična privlačnost seveda ne škodi, ampak če je fant zabaven, zanimiv in spoštljiv, da se v njegovi družbi dobro počutimo in nasmejimo, je to neskončno boljše preživet čas, kot s kakšnim dolgočasnim in po možnosti še domišljavim lepotcem

2) največ fantov sem spoznala prek hobijev. Ko greš na kakšno druženje, povezano s hobijem, si v splošnem bolj sproščen, saj delaš nekaj, kar te veseli in s tem avtomatično tudi bolj odprt in komunikativen. Zame je šport najljubša oblika preživljanja prostega časa in ne razumem, kako nekdo ne mara športa (resno, pri nešteto športih?!), glede na pozitivne stranske učinke bi pa vseeno priporočila, da poskusiš najti vsaj en šport, ki ti je prijeten. Po mojih izkušnjah so športniki tudi bolj odprti, komunikativni in hitro sprejemejo nove ljudi medse
3)umetnost flirtanja. To je nekaj, kar se absolutno lahko naučiš in priporočam ti, da si pogledaš kakšno knjigo o tem (meni je bila super Tracey Cox, Superflirt) – gre za to, da se sprostiš pri komunikaciji s tujci, in to velja za vse, ne samo za nasprotni spol. Nekaj časa sem živela v tujini, kjer so nasmehi, pomežiki ali komplimenti povsem normalna stvar, ne da bi nujno šlo za globji interes. In bilo je super! S tako prakso se bolj sprostiš tudi pri komunikaciji z osebo, ki ti je zares všeč, hkrati pa gradiš svojo samozavest

4)”smrdi po obupanosti” – zdi se mi (moje mnenje, ne strokovno stališče), da ljudje, ki so preveč osredotočeni na iskanje partnerja, prav smrdijo po obupu in delujejo “needy”. Sama se takšnih fantov močno izogibam, ker me dušijo, vsekakor pa obstajajo tudi take punce. Osredotoči se nase, bolj kot si zadovoljen sam s sabo, bolj boš privabil tudi take ljudi v svojo orbito. Na tebi bo samo še to, da spoznaš namig in izkoristiš priliko.