Kako začeti ločitev
Pozdravljeni vsi, ki ste tako ali drugače povezani s tem forumom!
Zanima me, kam se najprej obrneš, na katero institucijo, če želiš sprožiti postopek ločitve? Ali je to mestna občina kakšen oddelek, sodišče, odvetnik, notar,…? Ali dobim tam kakšne formularje itd.? Res ne vem, kje naj začnem, zato bi mi kakršnakoli vaša informacija in usmeritev zelo prav prišla.
Pa hvala vsem že vnaprej za odgovor, v življenju pa… kaj naj rečem, največ LJUBEZNI!
Pozdravček!
Pozdravljena
Žal mi je, da moraš postaviti takšno vprašanje, vendar si kot je videti dobro premislila in se tako odločila. Le pogumno.
Za ločitev imaš dve možnosti
– sporazumna razveza- vložiš tožbo na sodišču za sporazumno razvezo, gresta k notarju pred tem in podpišeta sporazum o delitvi premoženja, v kolikor je kaj otrok se verjetno vključi še CSD glede pravic otroka
– tožba na razvezo- razlog nevzdržnosti ali kaj podobnega, vložiš samo tožbo, stane mislim da nekaj čez 7000 SIT, ne rabiš sporazuma o delitvi premoženja, ker je delitev predmet posebnega postopka, sodišče odloči tudi o otrocih.
Mislim da bi to nekako bilo to
Smem vprašati kaj je razlog za ločitev?
Živjo!
Zdaj si zelo jezna in razočarana, najprej si vzemi nekaj dni za umiritev, potem pa v akcijo.
Za začetek pojdi na Center za socialno delo na razgovor in tam vprašaj vse, česar ne veš.
O vsem, kar boš izvedela, se pogovori s partnerjem – dober dogovor glede ločenega življenja je zelo potreben, posebej če imaš otroke. Daj sebi in njemu čas, da premislita in se lahko mirno pogovarjata. Delaj na tem, da bo razveza sporazumna. Delaj na sporazumni delitvi premoženja.
Nato šele vložiš predlog za sporazumno razvezo ali tožbo na sodišču. Morda traja leto ali dve do tega trenutka.
Vse dobro!
,….Nič drugače ti ne bom svetovala kot ostali,……če je možnost,potem izpelji sporazumno ločitev,….najprej pogovor s partnerjem,potem obisk notarja,kjer naredite notarski zapis o delitvi premoženja in potem notar vloži vlogo na sodišče,….vsa zadeva je pri meni trajala 5 mesecev,….če ne bi bilo sodnih počitnic,pa bi se zaključilo že prej,…..
Vso srečo ti želim,…in pogumno naprej!
pozdravljeni!najdla sem veliko odgovorov,ki mi bodo zelo v pomoč.za vse mi je žal za to kar moramo preživljati.sama vem kako je to.sem noseča,v drugo,in se z možem ne moreva niti pogovarjati več normalno.poročila sva se ker pričakujeva otroka (drugega) in sva upala da bo vse še dobro,a je le slabše.iz dneva v dan,iz meseca v mesec,…razočarana sem na celi črti.že prej sem bila prevečkrat razočarana,a sedaj si pa tega ne bom več dopustila in vsemu temu bom naredila konec.odločena sem končati,to kar ne gre.v veličini je krivo tudi to,da se njegovi starši skoz vsajajo med naju,nama nič ne privoščijo,in da se jim on ne upa upreti,ne nič.skoz ga le zaničujejo,in mu probam pomagat,a nikoli mi ne uspe.ni jih bilo niti na najino poroko,čeprav je mama obljubila še dan preje da pride.vse je šlo od takrat le še navzdol.moji sorodniki ga imajo zelo radi,mene pa njegovi že od prvega dne ne.ker sem mu prva,3 leta starejša od njega,in ker sva se zelo kmalu skupaj preselila,in začela lepo življenje dokler ga vse skupaj ni začelo greniti.v glavnem,ne vztrajajte zaradi otrok v zakonu,kjer le trpite.ziher je nekje nekdo,ki čaka na vašo ljubezen.ne obupujmo.nikoli in nikdar!!!srečno vsem
Ko se ljudje poročite nikoli ne sprašujete kaj morate naredite, ob ločitvi pa vam ni nič jasno. Sama sem pri 20 ko sem se poročila brez interneta in telefona ugotovila kaj moram storiti, da se poročim in bi tudi ločitev speljala kot je traba. Sicer je bila pa tema že tolikokrat obdelana na forumih, malo posrfaj pa boš vse izvedela.
Pozdravljeni! Jaz imam isto vprašanje o ločevanju, le da pri meni je situacija malo obrnjena, torej eden od partnerjev je narkoman in sva brez otrok, poročena pa dobre 4 leta. Zanima me ali naj vlozim tozbo za ločitev ali naj se sporazumno ločiva. Nekaj je gotovo-dogovoriti se ne bova morala o premozenjskih zadevah kot dva normalna človeka, ker je partner, ko je v afektu jeze zelo agresiven in se včasih niti ne spomni kaj je počel v tem afektu. Vem, da me čaka trnova pot, ma odločitev je padla in zadevo je potrebno izpeljati. Hvala Bogu, da nimava skupaj otrok. Zanima me pa tudi to, ker je partner registriran odvisnik oz. se zdravi v metadonskem centru-menim, da ima enake pravice kot zdrav človek. Lepo, zelo lepo prosim za bilokak odgovor, ki mi bo zelo v pomoč. Vnaprej se zahvaljujem vsakemu, ki bi mi pisal kaj mi je storiti, v glavnem pa zelim, da s partnerjem dobiva kar se tiče premozenja enakopravno kar komu gre, saj sva ze veliko izgubila, ko sva izgubila drug drugega, spostovanje in zaupanje pa še marsikaj. To je pekoča bol, ki za vedno ostane v srcu, skoraj nenormalno pa se mi zdi, da do njega ne čutim sovraštva, jeze,…čutim le neko usmiljenje, ker ostaja brez mene in sekiram se kako bo z njim namesto, da bi skrbela kako bo z mano in se ubadala sama s sabo in ga izpustila iz svojih misli. Marsikdo po tej izpovedi, ki kar hrepeni po pomoči misli: pa kaj je ta res pripravljen-a narediti kriz čez preteklostjo???? Verjemite, da sem in še kako. Še enkrat hvala za vsako pomoč in…ljudje…ljubite se ned seboj, jaz sem svojo ljubezen negovala, zalivala kot rozico vsak dan, pa se je nekje izgubljala in na koncu izgubila. Veliko odpuščanja, potrpljenja in vsega sem vnesla v ta zakon, ki ga je na zalost konec. Zelo zalosten konec. Ko nekoga tako zelo ljubiš, da se mu predajaš z dušo in telesom in bi zanj naredil vse na tem bozjem svetu…..kaj ni grozota kar se mi sedaj dogaja po 4 srečnih letih skupnega zivljenja…v dobrem in slabem v bolezni in zdravju……
Postopek je speljati preprosto. Vse kar pa se nas dotakne v dušah pa ni več tako preprosto. In vedno ostane z nami. Vsak najde kak razlog za ločitev, nihče pa ne išče razloga in rešitve za zakon. Stvari niso tako preproste. Administracija že, ostalo pa nikakor ne.
Me pa čudi ja, da pač poročiti se zna vsak, pri ločitvah pa take adimistrativne težave in težav v postopku. Prebrat je treba kak zakon, pa notri čisto vse piše, samo to ne, da nam pusti to rane na dušah. Tako ali drugače.