živjo.

z bivšim fantom sva bila skupaj 3leta. popolnoma zaljubljena in predana sem se šele po 3letih zavedala da zveza ni ok, ker si ni vzel zame dovolj časa (da ga vidim samo 2x na teden mi nekako ni ustrezalo) zato sva šla narazen.

sedaj imam pretiran občutek krivde, češ da se nisem dovolj potrudila za najino zvezo. razumsko gledano nimam z njim več kaj za početi, ker sva si preveč različna, vendar ga še vseeno pogrešam.

ima kdo kakšen nasvet kako pozabiti bivšega oz. bivšo?????

Hana, ves ta forum je preplavljen z takimi zadevami in nasveti, tako da veselo branje.

Univerzalnega nasveta ni ker smo si pač tudi ljudje med seboj različni, tako pomeni da je ta doba odvisna zgolj od tega.

hana, jaz te čisto razumem. z mojim bivšim sva imela nekaj podobnega. bil je ogromno zaposlen. in sva šla narazen. prav tako sem imela občutek krivde da se nisem dovolj potrudila. zato sva čez nekaj časa ( ko je on vztrajal) ponovno postala par. stvari se niso spremenile. tokrat sem se nekako potrudila da sem ga razumela da ima tudi druge obevznosti, vendar sem tisto slabo voljo ( da nima časa zame) prenesla na nekaj drugega – začele so me motit druge stvari. tako da je zveza bila neuspešna in sva slej ko prej šla narazen.

oguljena fraza, ki mi je večkrat šla na živce, ampak je resnična. čas celi rane. poskušaj ne razmišljat o tem, se zamotit s kakšnimi zadevami ki te veselijo. čas bo naredil svoje..

Tudi trpljenje je del ljubezni oz. ko se ta konča. Ko imaš več izkušenj v življenju se znaš z fazo po prekinitvi veze lažje soočiti saj veš kaj približno te čaka. Najbolje je, da se čimveč zamotiš, hodiš v družbo… mogoče boš spoznala novo simpatijo in pozornost se ti bo preusmerila. Spomini pa ostanejo. Če vama je bilo lepo se boš tega spominjala tudi čez 10 ali 20 let. Ampak na drugačen način kot danes, ko je še vse bolj sveže in zmedeno.

Z lahkoto, samo odloči se, lahko takoj, lahko pa jutri zjutraj, ko se zbudiš in rečeš: Kva je bil že un????

Žal ni tako preprosto.

Kofi brejk, je, je, posebno, če je bila zveza bljkkkk

Ko boš spoznala enga drugega zarad kterga boš mela “metuljčke” v trebuhu ne boš nč več študirala na njega al pa na občutek krivde.Sama seb se boš smejala kok si nisi že prej našla takšnega ko te je vreden

jz mam tut podobn problem. probam ga pozabt pa si najdit druzga pa sploh ni tko lahko kokr se sliš!!!!!!!!

jaz že dve leti skušam pozabiti in ne gre. z vsakim dnem znova sem bolj obupana, ker se vse skupaj preveč vleče in glede na to, da zadeve niso sveže, me vse preveč stvari asocira nanj :/.. kakšni nasveti okoli tega?

ja nasvet: če bi bil pravi, bi bila še danes skupaj!! Ko so men misli tko uhajale sem si rekla: bemti ženska, zdaj je pa tega dovolj, ne seri!!! Pravega še ne poznam, če bom tko nadaljevala ga nikoli niti ne bom spoznala. Bivši nekje s kakšno uživa, jaz se pa smilim sama sebi, se zapiram in nikomur ne dovolim blizu??!! ja halooo…. dost sem traumirala. Idemo dalje!!

punce, se je treba kar sam mal v roke vzet. sami smo odgovorni za svojo srečo!!

Ali tudi pri 38h lahko najdem koga, ki bi me ljubil?

Nikamor ne grem, le služba in otroka ter dom… Nimam veselja, nimam upanja. Mislim, da so za moja leta že vsi odšli.

No, kar začni verjeti, ker moja mat je pri 36 našla novega in se mata odlično, fotrova nova ženska je bila pa celo 43 ko sta se našla.

Kjer je volja, je pot !

Vse, kar ti lahko svetujem je, delaj na sebi, na vseh področjih.

ojla
ne nekateri se motite da se pozabiti na bivšo ali bivšega. najdeš si novo sorodno dušo seveda traja to mal dalj časa in več spoznavanja potem pa steče samo od sebe tako je bilo pri meni.

in še nekaj nikoli nisi prestar za dajanje ali prejemanje ljubezni le prava in odkrita more biti

heej.
imam podoben problem. nemorem ga pozabiti. pustila sem ga ker se nisva dosti videla ( no to je bilo med počitnicami) zdaj pa ga vidim vsak dan v šoli. in še vedno sem zelo zaljubljena. to sem mu že večkrat povedala, samo je vedno rekel da bova dobra prijatelja.. ampak sem se že naveličala in bi ga res rada pozabila samo nemorem

Jaz sem bil v isti situaciji..Samo da se nisva videvala po 14 dni… In ja tut obcutek krivde, vztrajaj pri svojem ! 🙂

Vse se da! Vsi gremo skozi take stvari! Nič bat! Če se zgodi, da gremo s partnerji narazen, se zgodi z razlogom, saj nas nekje čaka nekaj boljšega! 😉 ostanite pozitivni, in vedno gledajte na stvar tak, da ste pred njo/njim tudi srečno živeli… 🙂

Prev 6 meseci sva se razšla s partnerjem, s katerim imava malega otroka, in ga tudi nikakor ne morem si izbit iz glave.. vem da je težje, ker imava otroka kar tako pozabiti na vse skupaj, ampak stvar je taka da imam vzpone in padce.. In sicer pride obdobje, sploh takoj ko sva se razšla neke vrste realizacije, ko spoznaš zakaj je dobro, da nisi z nekom ostal skupaj in podobno, potem sem imela kar nekaj časa obdobje, ko mi je bilo grozno žal, da sva se razšla, saj je razpadla naša mala družinica, kar je izredno škoda.. sama sm zelo krhka oseba in nikoli ga nebi na primer prosila, da se vrne nazaj, čeprav ko slišim njegov glas in ob samskih večerih bi ga najraje poklicala in mu zavpila… še vedno te ljubim!!! želim si tebe in tvoj nosi smisel za humor, tvoje dotike.. tako grozno je ob mislih, da bo vedno tako.. da si ga bom zmeraj noro želela… bil je res nekaj posebnega, a žal sva bila karakterno zelo različna.. sprašujem se, kako dolgo šeee…. da bom nehala realizirati zakaj nisva več skupaj, in ves čas ta nori feeling da je njemu čist easy, meni pa se meša…. groza… in v vsakem moškem viidm samo še njega….. in sm vedno bol razočarana. nad vsakim ……

smo na istem.

Midva sva šla pa narazen 10 mesecev nazaj, po mojih in njegovih besedah sva bila idealna drug za drugega,govoril mi je da se bova spet našla…. no in nekak sva se čez noč (ponovno) razšla,zaradi banalnih stvari, malo zaradi nezdrave veze.. in odšla sem brez pogovora, popokala kufre,on ni bil proti,da pač to tako mora bit, tudi slišala se nisva od takrat dalje kar nekaj časa..
in sm živela v tisti fazi: super mi je, škoda vsaka solze ki sem jo prejokala pred tem za njim. On mi je pisal po tem nekem času da me pogreša, naj ga kj poličem, da kaj bi dal še za en najin seks (ja to je bla taka stvar ki naju je zelo vezala in na katero sva ogromno dala)….. minilo je poletje, jaz pa še vedno nisem prejokala ene solzice,niti kanček tistega strahu v sebi kot ga ti zgoraj opisuješ, a bo vedno tako, a ne bova nikoli več skupaj,zares se je končalo… prav čudno!
ker kolikor se poznam, vem da meni kar enkrat vn butne… in res, je butnlo..po morju, ko so se vse fajn zadeve umirile, ampak sm bila pomirjena, pomirjena vse do trenutka ko mi je sam povedal da sedaj nekaj ima, začel me je žalit, neprimerno se obnašati, ko sva se videla sem videla da še vedno goji neka čustva zato nisem hotela drezat v temo glede punce, ampa je kar sam eksplodiru in začel kok je srečen in to s taim razburjenim tonom glasu,potem je pa kr stran stekel ???? nekak se si to razlagala kot da NAPAD = OBRAMBA ter da me vidi srečno in da ga je stisnlo in se zato tako obnaša ter takoj začne napadat s pogovorom…. no… in od takrat ne najdem MIRU V DUŠI, nikakor, in tako je že kakšen mesec-dva, dan za dnem, in še ko si izbijem ga iz glave, mu uspe mi pisat zakaj se ne oglašam, in najraje bi dala vse vn iz sebe, se mu prek SMS zdrla,povedala mnenje, hotla bi slišat da nimata nič resnega (predvidevam da ne, s tem da mi je pisal sms še en dan pred to ”novico” da noče zveze,težko je najdit koga posebnega in še vedno men dajal ta občutek da pogreša najukar sva bila, najine trenutke)..

sedaj nevem, ALI je to zaradi tega, da si pušča odprte možnosti,zakaj ga tok zanima da mi piše, zakaj ne odpišem, če je vse ok… a me mal glupo dela? Si hoče EGO nafilat?
Skratka nikomur se več ne morem zaupat, ker so prjatlce že pomalo site mojga govorjenja o tem,premljevanja, kaj bi blo če bi blo… ker vse najstrašnejše napovedi – SO SE URESNIČLE.

In tako se vrtim v krogu, ko mi je vseen zanjga, čeprou globoo v podzavesti že ni tako ker ga tut velikokrat sanjam in me je ta stvar z novo punco potrla-takrat sm tut 1. jokala odkar sva šla narazen, in kar naenkrat mi ni blo več vseeno zanjga-kar je res grdo, to kar pravijo da ko en zgubi interes,nam je potem zanimiv…. ampak bolj me je potrlo to, da kaj a sedaj ona spi tam kjer sem jaz včasih (s tem da mam tam še kar nekaj stvari), kako bi reagirala na te smsje od njega meni kot da ni nič resnega,potem pa da jo predstavlja kot punco že nekaj mesecev?? A jo ma rad, ji govori isto kot meni, a imata interne, a hodta po krajih kjer sva midva….a se fantje do novih punc isto obnašajo, a mu daje ona tak feedback nazaj da sta res v vsem kompatibilna, mu uresničuje vse želje tako kot jaz, jo je že predstavil staršem… in taka vprašanja, me razžirajo..ker po eni strani mi pa da vedt da sem bila NAJBOLJŠA,TOP PUNCA, in to ponavadi se razneži za praznike ko si je treba kaj voščit in potem kakšno tako pripomne zraven (jaz nikoli!) .. in me bega, stiska, premlevam in temu ni konca… probam se zamotit, pa potem spet hitro padem v isto stanje, neznam naprej ne nazaj!
A na vzven v družbi najsrečnejša punca, ki vse spravlja v dobro voljo,širi pozitivno energijo, taka punca v ateri družbi si vsa želi biti (po besedah prijateljev)…. a na notr, kot da razpadam, to nisem več jaz.. je je tista neustrašna punca, tut nasploh so prjatlce ugotovile da se sploh ne borim več, tut če mi do hoče doazat nasprotno ali me pa užali, kar pustim se, moja razlaga pa je, ne da se PUSTIM, ampa mi ni več vredno se ubadat z ”debili”, škoda moje energije, razmišljanja, đivcev, časa! Potem je pa tukaj še študij, zmeraj je nekaj v študijskem obdobju, da se ne morem zbrati, in sedaj še ta udarec ki ga ne znam popredalčkat, ZAKLJUČIT Z ZGODOVINO, mogoče rabim pogovor z bivšim, nevem ???.. in da res dokončno grem naprej!
in kljub dugim tipom v mojem lajfu, se misli še vedno VRAČAJO k njemu in nikakor ne najdem tistega miru pri sebi in temu bi rada naredila konec.
Kakšen nasvet?

Nič drugega kot ego te matra. Kaka ljubezen in kaka privlačnost, lepo te prosim?! No, morda le seksualna. Ko se boš odločila, da se te igrice več ne greš, te ne bodo premamili nobeni njegovi smsi in si ne bo razbijala glave o tem, kaj on čuti pa kaj hoče doseč.